Moj znanec je zanimiva osebnost in čeprav ni pravnik, se že nekaj let, kot upokojeni podjetnik, zanima za tiste podjetnike, ki so bili medijsko izpostavljeni v smislu negativne kritike in obsojanja zaradi domnevnih napak na področju podjetništva in zoper katere je bila vložena ovadba oziroma sprožen kazenski postopek, v katerem so bili oproščeni ali pa je bil postopek ustavljen zaradi umika obtožbe.
Pri tem se osredotoča na primere z območja mariborskega oziroma štajerskega gospodarstva, pri čemer je zlasti spremljal objave v časopisu Večer in v drugih sredstvih javnega obveščanja, v katerih so avtorji prispevkov tekmovali med seboj v prikazovanju podjetnikov, domnevnih storilcev kaznivih dejanj, v negativni luči in z odebeljenim tiskom poudarjenim izpisanim imenom hipotetičnih akterjev. Mediji so zlasti spremljali kazenske postopke in podrobneje prenašali svojim bralcem negativne vrednostne ocene iz obtožnic. Če je sodišče izreklo obsodilno sodbo, so jo tudi mediji objavljali, z opombo da so prvi pisali o tej zadevi. Če se je postopek končal brez obsodilne sodbe, mediji praviloma tega niso objavljali, vendar se je moj znanec do tega dokopal po drugih poteh.
Pred nekaj dnevi me je presenetil s podatkom, da je v precejšnjem številu začetih postopkov, medijsko pospremljenih z negativno konotacijo, bila obtožba umaknjena ali pa se je postopek končal z oprostilno sodbo.
Pri tem me je vprašal, kako bi po pravni poti lahko dobil podatke od pristojnih organov o predkazenskih oziroma kazenskih postopkih na področju podjetništva, ki niso končali z obsodilno sodbo. Po njegovem mnenju ni sporno, da je vsak domnevni storilec kaznivega dejanja osebno močno prizadet in je okrnjeno njegovo dobro ime ter poseženo v njegovo čast že s samo ovadbo organov pregona. Moj odgovorov je bil negativen, ker pravno ni možnosti, da bi dobil od pristojnih organov omenjene podatke, čeprav bi to bilo za naše okolje primerno, saj je z medijskim poročanjem o začetih postopkih ustvarjeno za podjetništvo negativno ozračje. Posebej je nevarno splošno medijsko ustvarjeno vzdušje, da je vsak stečaj posledica kriminalnih ravnanj poslovodstva, čeprav je stečaj naravni pojav v podjetništvu. (V zvezi s to problematiko sem že objavljal ugotovitve Vrhovnega sodišča o izpostavljenosti mariborskega pravosodja o povečanem številu postopkov, ki niso končali z obsodilno sodbo.)
V razgovoru o omenjeni problematiki sva se oba z znancem vprašala, ali ne bi bilo človeško primerno in v skladu s spoštovanjem človeškega dostojanstva, da bi organi pregona našli način, da vsaj v primeru umika obtožbe izrečejo stavek: »Opravičujemo se.«
Oba se zavedava, da je to v naši družbi nemogoče pričakovati, čeprav bi ta izjava, ki ne gre nikakor iz ust predstavnikov državnih institucij, morda pomenila obdolžencu več kot kakršna koli izjava o pripravljenosti povrnitve stroškov postopka. Izjava »opravičujemo se« bi največ prispevala k spoštovanju države in njenih organov in dala vedeti, da je država v službi občanov, ki so njena največja vrednota …
Za medije pa je znano, da se jim nikoli ni treba opravičevati za njihove obsodbe, ki so pogosto težje kot sodbe sodišča, saj jih javni mediji izrekajo v imenu »svobode govora«, zoper katero je uspešna obramba le zatiskanje ušes in oči ob tovrstnih objavah…
Š. Ivanjko