Današnja mlajša generacija se veliko pogovarja o dividendah, ki jih prinašajo finančne in druge naložbe. Starejša generacija je nezadovoljna, ker ni ustvarjala finančnih in drugih podlag za pridobivanje dividend v starosti. Starejši generaciji je znano, kako je v socializmu ob koncu 60-ih let preteklega stoletja, zaradi ideoloških nasprotij, klavrno končal poskus zagotoviti starejšim določene oblike dividende v obliki pravic iz minulega dela.
Današnji upokojenci so večino svojega delovnega ustvarjalnega obdobja preživeli v socializmu, kjer je povečevanje premoženja v smislu ustvarjanja bodočih dividend bilo praktično neizvedljivo, bodisi zaradi ideoloških zasnov bodisi zaradi tega, ker je plačilo za delo zadoščalo le za preživetje in kvečjemu za pridobitev kakšne manjše nepremičnine. Takrat je bila v trendu izgradnja vikendov, ki danes več ali manj obremenjujejo starejšo generacijo in so predmet spora z mlajšimi. Za nas starejše je v preteklosti osebni dohodek oziroma plača bila namen življenja.
V obdobju socializma večina ni nikoli uporabljala denarja za polepšanje lastnega življenja ampak za preživetje in »ustvarjanje lepše bodočnosti«, ki ni nikoli nastopila. Prav to je bil razlog za takratno nezadovoljstvo delavcev in je posledično predmet negodovanja sedanjih upokojencev, saj pokojnine opravljajo enako vlogo kot v preteklosti osebni dohodek – mizerno preživetje.
Gre za pomanjkanje znane tako imenovane spominske dividende na lepa doživetja v življenju, ki jih donašanja starejša generacija ni mogla ustvariti zaradi nizkega plačila za delo.
Znano je, da danes ljudje pogosto vlagajo denar v dejavnosti, ki jim prinašajo spomine in izkušnje, ki so jim dragocene, na primer potovanja, družinski dogodki, šport, znanje ipd. Vlaganje denarja v spomine ali čustveno vrednost se običajno ne obravnava kot finančna dividenda, ampak bolj kot osebna izkušnja ali čustvena naložba. Čeprav takšna vlaganja ne prinašajo neposrednega finančnega donosa ali dividende v obliki denarja, pa lahko bogatijo življenje v starosti in prispevajo k spominskim vrednostim.
Spomini in čustva imajo dolgoročno vrednost za posameznika, ki presega zgolj finančne dobičke, in v starosti prinašajo ljudem tolažbo.
Pogosto so spominske dividende edino, kar pozitivno vpliva na starostnike, če jih že družbeno okolje izvrže na obrobje družbe kot neuporabno odpadno stvar in breme. Žal današnja generacija tega nima, ker jim jih zgodovinske okoliščine niso omogočile, današnja mlajša generacija pa na to bolečo praznino sploh ni pozorna, kaj šele da bi poskrbela za ustrezno nadomestilo vsaj v obliki prijaznosti do starejših brez spominskih dividend …
Šime Ivanjko