V današnjem hitrem in materialistično usmerjenem svetu pogosto ni veliko poudarka na globokih vprašanjih, kot je osvobajanje duha človeka. Mainstream mediji in kultura ne dajejo veliko poudarka na osvobajanje človekovega duha, ki bi usmerjal in pomagal posamezniku, da doseže notranjo svobodo, samoaktualizacijo in duhovno osvoboditev. Vsi nas prepričujejo, kako smo kot sodobni ljudje svobodni, in se sploh ne zavedamo, kako smo postali ujetniki različnih dejavnikov, ki vplivajo na naše življenje. K naši ujetosti prispeva stalna povezanost z digitalnimi napravami, družbenimi omrežji in internetom, kar neredko povzroča odvisnost, zmanjšano produktivnost in vpliva na duševno zdravje. Smo ujetniki vsiljivega toka informacij.Potrošniška kultura spodbuja materialistično naravnanost in stalno željo po nakupovanju in posedovanju stvari. Iščemo zadovoljstvo v zunanjih stvareh, namesto v notranji rasti in zadovoljstvu. Hiter življenjski slog, povezan s pritiskom dela, časovnimi omejitvami in drugimi obveznostmi, nas vodi v kronični stres, izgorelost in pomanjkanje časa za osebno refleksijo in sprostitev. Osebna, družinska in zlasti družbena pričakovanja glede uspeha, od otroškega vrtca naprej, vse do smrti, nas neznosno bremenijo. Poveličujemo telesno lepoto, zunanji videz, statusne simbole, ne da bi se zavedali, da smo ujetniki teh družbenih pritiskov. Medijske manipulacije, zlasti z oglaševanjem, vplivajo na naše vrednote in želje, ker jih brez razmišljanja sprejemamo kot svoje.
Ker nimamo časa za samorefleksijo in duhovno rast, smo ujeti v površinski življenjski slog, ki nas še kako omejuje v ugotavljanju naših resničnih potreb in iskanju smisla življenja. Finančni pritiski in gospodarska neenakost mnoge prisilijo v opravljanje dela, ki preprečuje, da bi živeli izpolnjeno življenje.
Osvobajanje od teh ujetosti zahteva zavedanje, refleksijo in aktivne korake k spremembi. To vključuje pridobivanje znanja in razumevanje sveta okoli sebe, kritično razmišljanje, širši pogled na življenje, zlasti pa zmanjšanje in kritično uporabo tehnologije, iskanje smisla zunaj materialnih dobrin, prakticiranje čuječnosti in meditacije ter postavljanje zdravih mej glede družbenih pritiskov in pričakovanj. To je tudi bistvo osebne rasti, ki nas lahko osvobodi od nezavednega sodobnega suženjstva.
V naravi se vse razvija in raste, tudi človeštvo raste v imetju materialnih dobrin, v tehničnih znanjih, bogatimo se z informacijami, kot družba rastemo po produktivnosti, hkrati pa rastemo po številu medsebojnih sporov, duševnih motenj pri mladini in odraslih, splošnem življenjskem pesimizmu, izgubi življenjskega smisla, begu v različne omame ali bolezen … ipd.
Zanimivo, da posvečamo pozornost vsem oblikam rasti, razen osebni rasti, ki je najpomembnejša za našo srečo in svobodo duha. Ta paradoks ni edini v paradoksalnem življenju in družbi …