V prvem zapisu smo zapisali, da nekateri stečajni upravitelji in sodišča niso spoštovali določila Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID, Uradni list RS št. 30/18) o prekinitvi postopkov osebnih stečajev z ugovorom, da zakon izrecno ne navaja prekinitve postopkov v osebnem stečaju. V zapisu smo posebej poudarili, da je taka razlaga neutemeljena in ozko interesno pozitivistična na škodo dolžnikov izbrisanih družb.
Danes objavljamo odločitev (sklep) Višjega sodišče v Ljubljani, Cst 384/2018, ki je razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1208/2010 z dne 26. 6. 2018, na seji 10. avgusta 2018 in svoje stališče utemeljilo smiselno podobno, kot je to bilo navedeno v omenjen našem prispevku. Pri tem Višje sodišče v Ljubljani zastopa stališče, da se ZPPDID nanaša tudi na postopke osebnega stečaja.
Iz obrazložitve sklepa Višjega sodišča izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno napačna, ker je svoje razloge vezalo zgolj na jezikovno razlago 1. člena ZPPDID, ki našteva pravdne, upravne in izvršilne postopke, ter izrecno ne omeni postopkov (osebnega) stečaja.
»Stečajni postopki so postopki generalne izvršbe, torej veljajo za njih podobna pravna pravila, kot za izvršilne postopke z bistveno razliko, da je temeljno načelo stečajnih postopkov to, da se upniki istega reda enakomerno in hkrati poplačajo. (Pre)togo stališče sodišča bi bilo, da se zgolj zaradi jezikovne razlage ZPPIDD, ker postopkov (osebnega) stečaja zakonodajalec ni izrecno navedel kot tistih, ki se ex lege prekinejo, za le-te ne bi izdalo sklepa o prekinitvi, ki ima deklaratoren učinek, ter bi postopek (osebnega) stečaja nemoteno tekel.
Dolžnik ima tudi prav, da bi v primeru ugodne rešitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) tovrstnim dolžnikom lahko nastala nepopravljiva škoda, če bi se postopki (osebnih) stečajev nadaljevali in bi se njihovo premoženje iz teh terjatev unovčevalo. Pritožbeno sodišče tudi ne najde razlogov, zakaj bi bil pravni položaj tovrstnih dolžnikov v stečajnih in izvršilnih postopkih tako različen, da bi zakonodajalec za ene predvidel prekinitev postopka, za druge pa ne.
Pravilna namenska razlaga citiranega 1. člena ZPPDID je, da so glede terjatev po ZFPPod in ZFPPIPP do družbenikov izbrisanih družb postopki ex lege prekinjeni tudi v zadevah (osebnega) stečaja in so sodišča dolžna izdati sklepe o prekinitvi postopka.
Seveda pa se postavlja vprašanje, kakšen je pravilen obseg prekinitve (osebnega) stečaja. Ta se presoja glede na fazo postopka (poplačilo terjatev, unovčevanje premoženja in podobno) in okoliščine vsakega posameznega primera. Pri tem je treba najprej ugotoviti, ali so (vse) terjatve, ki izvirajo iz izbrisanih družb po ZFPPod in ZFPPIPP ter temu ustrezno odločiti o (obsegu) prekinitve. Upoštevati je treba tudi, da za terjatve drugih upnikov (torej tistih, ki se ne nanašajo na dolgove izbrisanih družb po ZFPPod in ZFPPIPP) prekinitev ne velja. Enako za morebiten postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj postopka osebnega stečaja«.
Višje sodišče očita Okrožnemu sodišču, da se z dejanskimi vprašanji sploh ni ukvarjalo in je naložilo sodišču prve stopnje, da naj »v ponovljenem postopku ugotovi, ali prijavljene terjatve v postopku osebnega stečaja ustrezajo pogojem iz prvega odstavka 1. člena ZPPDID in v primeru, da gre za tovrstne terjatve, izda sklep o prekinitvi postopka osebnega stečaja v skladu z določbami ZPPDID«.
Po 19. letih se vsaj delno začenja spreminjati miselnost v pravosodju, v smeri, da je potrebno problemu izbrisanih družb le pristopiti bolj razumno, ne pa le črko bralsko. Zato so pričakovanja odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, da bo odpravilo slovenski »pravni izum« iz leta 1999, utemeljena.
prof. dr. Šime Ivanjko