Kako doseči ustavitev izvršbe  za obveznosti izbrisanih družb

UVOD

V zvezi z uveljavljanjem Zakona o odpravi  krivic družbenikom izbrisanih družb, ki so izbrisane v pojavljajo  obdobju 1999 – 2008 (ZOKIPOSR), ki je stopi v veljavo 16.12.2021 se že pojavljajo sporna vprašanja v zvezi z izvršilnimi postopki , ki se vlečejo več kot 15.let in še vedno upniki vztrajajo na izvršbi zasebnega premoženja družbenikov izbrisanih družb. Treba opozoriti, da je upnikom država podarila pravico, da terjajo plačilo izbrisanih družb v obdobju 1999-2008 z najbolj spornim kontroverznim Zakonom o finančnem poslovanju  iz 1999. Čeprav je   ureditev prenosa darila pravice izterjave dolgov izbrisane družbe na upnike prenehala 2011 se še vedno vodijo številni izvršilni postopki  zoper družbenike.

Po  uveljavitvi ZOKIPOSR so nekateri dolžniki že vlagali ugovore z predlogom , da se izvršilni postopki ustavijo, vendar sodišča zavračajo omenjene ugovore kot na primer je  Sklep I 54/202l Okrajnega sodišča v …….Dolžnik se skliceval na določila ZOKIPOSR, ki predvideva da država prevzame dolg družbenika dolžnika pod določenimi pogoji. V obrazložitvi sodišče navaja, »da omenjeni zakon ne določa  obveznost ustavitve izvršilnih postopkov v primeru, da gre v izvršilnem postopku za uveljavljanje terjatve  upnika do dolžnika, ki bi bil družbenik družbe. izbrisane v prej določenem obdobju.«

Sodišče tudi  pojasnjuje, da za utemeljenost oziroma obrazloženost  ugovora ni dovolj le to, da dolžnik v njem zgolj navede taka pravno relevantna dejstva, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, privedla do morebitne zavrnitve ozirom zmanjšanje zahtevka, pač pa mora za svoje trditve predložiti ali predlagati tudi ustrezne dokaze. Dolžnik je ugovoru priložil kopijo dela Uradnega lista RS, v katerem je navedeno, da je bila družba F. o. o. izbrisana iz sodnega registra dne 17 .2. 2005 ter da je njen ustanovitelj I…..

Postopanje sodišča je pravilno. ZOKIPOSR nima nobenih določb, kako neposredno postopati v primeru tekočih postopkov izvršb, vendar pa jasno ureja kako v smislu omenjenega zakona postopati, da se  izvršba zoper družbenika ustavi.   

1. Postopki, ki pripeljejo do ustavitve izvršbe

ZOKIPOSR  jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem uveljavitve  ZOKIPOSR tj. 15.12 2021 prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na  podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe  na aktivnega družbenika po ZFPPod pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. (odst. 17.člena ).

Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe, od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev.

Če je bilo dogovorjeno obročno plačilo tega dolga, ostane dogovor v veljavi pod  doslej dogovorjenimi pogoji iz, razen če se upnik in prevzemnik dogovorita drugače.

Najbolj pomembna ureditev  za družbenika- dolžnika je možnost, da družbenik doseže ustavitev postoka izvršbe vložitev zahtevka za sklenitev sporazuma Državnemu odvetništvu o ureditvi razmerij  o prevzemu dolga med družbenikom-dolžnikom in upnikom  ter Državnim odvetništvom, glede na to, da je država že prevzela dolg z uveljavitvijo zakona.

 V primeru,  da je  potrebno nujno ukrepati  na pr. pri postopku dražbe,, lahko družbenik zahteva da Državno odvetništvo izda dokument se katerim se ugotavlja, da je prevzem dolga opravljen s tem, da sporazum o modalitetah prevzem dolga  mora državno odvetništvo skleniti sporazum z upnikom  v treh mesecih od prejema zahtevka ali pa sporočiti, da sporazum ni sklenjen  in družbenik lahko nadaljuje postopek na sodišču.

 V vsakem primeru mora družbenik naznani Državnemu odvetništvu začetek ali potek sodnega postopka v zvezi z plačilom obveznosti izbrisane družbe.

2. Posebna ureditev omejitve prevzema dolga po višini

Po ZOKIPOSR vse vrste  nadomestila škode družbenikom  zaradi izbrisanih družb  omejena na 60 odstotkov premoženjske škode, rezen izjemoma če je družbenik izgubil stanovanje ali hišo v kateri je prebival, pri čemer mu pripada 10 odstotno nadomestilo. To velja tudi za družbenika, ki še vedno plačuje obveznosti izbrisane družbe .  

Če gre za dolžniškega upravičenca, ki še vedno plačuje obveznosti izbrisane družbe  treba predložiti Državnemu odvetništvu predlog ( zahtevo) da  sklene sporazum z upniškim upravičencem o prevzemu dolga, ki ga še vedno družbenik plačuje. To pomeni, da bo sporazum o prevzemu dolga  sklenjen le v primeru, če  družbenik ni plačal  v celoti  obveznosti izbrisane družbe. Če je na primer  družbenik dolžan plačati  upniku 100 evrov  in je do doslej plačal 30 evrov, bo država prevzela dolg v višini 60 evrov. Družbenik bo še vedno dolžan upniku 10 evrov. (Upnik bo poplačan v celoti  30 in 10 evrov  neposredno od dolžnika in 60  evrov od države). Če  je družbenik že plačal 70 evrov dolga bo sporazumom o prevzemu dolga država prevzela plačilo 30 evrov (preostali dolg) in vrnila še 30 evrov družbeniku. Tudi v tem primeru upnik pridobi celotno plačilo  (70 evrov neposredno od družbenika in 30 od države, družbenik pa trpi 40 evrov soudeležbe v plačilo dolga izbrisane družbe).

V takšnem  primeru bo treba vložiti dvojni zahtevek;

1. za sklenitev sporazuma o prevzemu dolga dolga izbrisane družbe  s strani države
2. za povrnitev nadomestila za opravljeno plačilo obveznosti izbrisane družbe, ki presegajo 40 %  plačila  obveznosti izbrisane družbe; 

Ob vložitvi zahteve  o prevzemu dolga je treba obvesti upnika, da ne bi izvajal postopke izvršbe in v primeru dražbe se dražba lahko odloži za določen čas ali pa do sklenitve sporazuma o prevzemu dolga .

Ureditev razmerjih o prevzemu dolga za obveznosti izbrisane družbe  je mogoče urediti v celoti v 2022. letu, dočim izplačilo družbenikom nadomestila za že plačane obveznosti pa dospe v 2023. leta , vendar pa se v 2022 letu lahko sklene sporazume o izplačilu odškodnine z dospetjem v 2023. letu.

• 3. Vsebina izjave in potrebne priloge za vložitev zahteve z sklenitev sporazuma o prevzemu dolga

Zahteva za sklenitev sporazuma o prevzemu dolga mora vsebovati:

1. Priimek in ime, EMŠO, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče vlagatelja zahteve ( dolžniškega upravičenca), če je tujec, pa osebno ime, datum in kraj rojstva oziroma EMŠO, če mu je ta dodeljen, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter Zahteva podatke o državljanstvu;
2. Status družbenika  v družbi ( ustanovitelj, družbenik, ki je kupil poslovni delež, pasivni ali aktivni družbenik, edini družbenik;
3. Firmo in  sedež izbrisane družbe, datum izbrisa, podatke iz Uradnega lista o izbrisani družbi, ( firma in sedež);

4. Če gre za aktivnega družbenika treba opisati  kdo in na kateri podlagi  je ugotovljeno, da gre za aktivnega družbenika;
5. Podatke om upniku, vrste obveznosti, ki jih je družbenik še vedno plačuje oziroma je plačal in višina plačila;
6. Datum in način plačila,  upniku, ki je sprejel plačilo obveznosti izbrisane družbe.
7. Morebitni dogovor oziroma pravna podlaga za  tekoče plačilo;
8. Pravne podlage plačila ( sodna odločba, sklep o izvršbi, sklep o prodaji na dražbi, dogovori z upnikom o načinu plačila in dr;
9. Podatke in listine, na podlagi katerih izkazuje nastanek škode v smislu plačila obveznosti  izbrisane družbe( sklep o izbrisu in morebitno drugo dokumentacijo o izbrisu);
10. Izjava  in  listine, s katerimi izkaže, da je upravičenec skladno s 5. členom tega zakona poskušal preprečiti izbris, in ali je imel v tem postopku odvetnika; ^[1]
11. Podatke in listine o premoženju, ki ga je upravičenec prejel kot družbenik izbrisane družbe ( naknadno najdeno premoženje);
12. Če je bilo premoženje prodano na dražbi treba opisati ocenjeno vrednost, predajno vrednost in ali celotna kupnina bila uporabljena za plačilo obveznosti izbrisane družbe;
13. Ali je družbenik bil v osebnem stečaju ( priložiti vse sklepe in zlasti v kakšni višini je bil poplačan upnik iz osebne stečajne mase;
14. Ali je družbenik uveljavljal regres od drugih družbenikov in koliko je sprejel oziroma ali so drugi uveljavljali regres od njega;

• Če je zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe  bilo prodano stanovanje ali hiša, v kateri je družbenik stanoval je treba podrobneje to dejstvo opisati in predložiti  dokazila o stalnem prebivališču in izpisek iz zemljiške knjige.

Odvisno od posebnih okoliščin bo verjetno Državno odvetništvo zahtevalo še dodatne izjave in potrebne listine.

Sklepno

Družbeniki, ki še vedno plačujejo  obveznosti izbrisanih družb v obdobju 1999-2008.leta naj vložijo zahtevek za sklenitev sporazuma o prevzemu dolga izbrisane družbe  in o tem obvestijo upnike predlogom, da se odložita dražba in  izvršba z opozorilom, da je vložena zahteva za prevzem dolga za obdobje treh mesecev, v katerem se mora Državno odvetništvo izjasniti glede utemeljenosti zahteve. Glede na  to , da upnik ni dolžan odložiti izvršbo bi eventualno bilo mogoče prekiniti postopke izvršbe na sodišču z potrdilom Državnega odvetništva, da je država prevzela dolg družbenika. Ker je  verjetno težko pričakovati , da bo Državno odvetništvo uspelo rešiti vsak primer v treh mesecih pričakujemo  tudi ustrezna stališča delovnega telesa,  ki je oblikovano  pri Državnem odvetništvu za opredelitev postopkov reševanja zahtev za plačilo delne odškodnine po ZOKIPOSR. Šime Ivanjko

---

[1]O  tem kako je družbenik ravnal v postopku izbrisa ( družbenik naj opiše, kako in zakaj je družba bila izbrisana ( je bila prezadolžena, neaktivna, dokapitalizirana, ni imela poslovnega naslova, ni oddajala poslovnega poročila, ni poslovala preko transakcijske računa)  in zakaj je on plačal ne pa tudi drugi družbeniki. Če družbenik ni bil aktiven pri preprečevanju izbrisa družb ( ni vlagal ugovora zoper sklep o izbrisu družbe). Če je vložil ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa je potrebno opisati ali je imel odvetnika.