Ob tridesetletnici uveljavitve ZGD, z dne 10. 7. 1993, sem v Prilogi Pravne prakse z dne 29. 6. 2023 objavil spomine na pripravo njegove vsebine in razmišljanja o vlogi prvega temeljnega zakona o gospodarskem sistemu ter o napakah zakonodajalca oziroma politično interesnega poseganja v njegove spremembe v interesu določenih državnih struktur. V sestavku posebej razmišljam o sprejemu škodljivega Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) leta 1999, ki bi lahko, po stališču ESČP, bil sprejet le ob izjemnih okoliščinah, ki pa jih leta 1999 ni bilo. Gre za 24-letno prizadevanje pravne stroke, da se odpravijo posledice ZFPPod, ki je oškodoval več deset tisoč slovenskih podjetnikov in njihovih družinskih članov na način, ki ga ne pozna nobena druga država. V prilogi je podrobneje govora o spornem postopku sprejema ZFPPod in o zapletih 4. poskusa odprave škodljivih posledic s sprejetjem Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. novembra 2021. (Celotna problematika posega v gospodarsko pravni sistem ZGD s sprejetjem ZFPPod je podrobneje obravnavana v dokumentarni knjigi: Šime Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center v Mariboru, 2021.)
Vsebina Priloge Pravne prakse je zanimiva za mlajše pravnike in za pravne zgodovinarje, kot informacija o graditvi pravnih temeljev sedanjega gospodarskega sistema RS ter o napakah zakonodajalca in pravosodnega sistema.
Ps
Dne 8. 7. 2023, sem prebral v časopisu Delu »Odprto pismo predsednici Nataši Pirc Musar; pravica za družbenike«, v katerem družbenik izbrisane družbe g. Tomislav Nikolić opisuje 24-letno trnovo pot okoli 40 tisoč oškodovanih družbenikov in njihovih družinskih članov. Na koncu svojega pisma je zaprosil predsednico, »ki se je javno zavzemala za zaščito človekovih pravic«, da bi posredovala med tistimi, ki se zavzemajo za pravično rešitev večletne agonije številnih oškodovancev in tistimi, ki so to povzročili leta 1999.
Predvidevamo, da bo gospod dobil odgovor njenega kabineta, ki bo vseboval sporočilo, da predsednica ni pristojna za poseganje v to vprašanje. Ob prebiranju njenega odgovora bo prosilec dobil občutek, kako si sploh upa vznemirjati in zastavljati tovrstna vprašanja, saj so vsa sodišča izjavila, da ni bilo nič nezakonitega, kot je to bilo s številnimi vprašanji v zadnjih 24 letih. Vladajoče strukture v zadnjih 24 letih so vedno odklanjale neposredni dialog z oškodovanci in so vedno s figo v žepu priznavale napako zakonodajalca, kot je to bilo leta 2021, ko je bil sprejet zakon o priznanju napake in plačilu delne odškodnine, vendar noben od nekaj tisoč upravičencev ne more izpolniti pogojev, ki so jih z amandmaji vsilile nekatere stranke v DZ. Težko razumem, da oblasti ne moti trditev, ki sem jo argumentirano dokazal v knjigi »Zakaj ste nas kaznovali« (Kulturni center v Mariboru, 2021), da je vsebina ZFPPod bila podtaknjena poslancem v DZ namesto vsebine, ki jo je vseboval izvirni predlog ZFPPod.
Kako se sedanja vladajoča struktura izogiba odgovora na omenjeno problematiko, dokazuje tudi odgovor Ministrstva za gospodarstvo na poslansko vprašanje, z dne 24. 4. 2023, ki vztraja, da ni pristojno za to problematiko in napotuje poslanca, da se obrne na »pristojno ministrico ali ministra«, čeprav se je v preteklih letih to ministrstvo še kako ukvarjalo z navedeno problematiko. In ne samo to, na omenjenem od dveh sestankov je bilo dogovorjeno, da bo to ministrstvo vložilo v postopek novelo ZOKIPOSR, o kateri je govora v članku v Pravni praksi. Omenjeno ministrstvo je aktivno sodelovalo pri oblikovanju nerazumnih amandmajev v postopku sprejema ZOKIPOSR. Tudi Ministrstvo za pravosodje se ne želi ukvarjati s popravljanjem ZOKIPOSR. Ničkoliko pisem in prošenj je CINIP posredoval pristojnim institucijam in osebam, od katerih ni bilo nobenega vsebinsko vrednega odgovora.
Govorjenje o pravni državi in o »vladavini prava« je v tem primeru res samo floskula, kot mi je to rekel eden od mojih znancev.
