Na področju visokega in univerzitetnega izobraževanja se v tem mesecu začenjajo postopki javnega informiranja zainteresiranih bodočih študentov o možnostih študija. Srednješolci oziroma maturanti razmišljajo in primerjajo različne programe pri izbiri ali pri odločanju o tem, na kateri študij bi se bilo, glede na njihove sposobnosti, interese in druge lastnosti, primerno vpisati in nadaljevati študij. Mnogim ni dano, da bi veliko razmišljali, temveč jih zunanje okoliščine in pogoji vpisa omejujejo pri izbiri študija glede na možnosti posameznih visokošolskih institucij in na okoliščine, v katerih posameznik živi. To se posebej nanaša na mlade ljudi željne študija, vendar jim finančne in druge možnosti ne omogočajo, da bi redno študirali in razmišljajo o študiju ob delu, katerega pa ni mogoče, po naravi stvari, študirati na vseh visokošolskih institucijah. Osebno sem navdušen nad izrednim študijem glede na to, da sem sam celotni študij končal na ta način in ob tem pridobil izkušnje in znanja, ki jih redni študenti ne morejo dobiti v času rednega študija. Ko sem rektorju ene od slovenskih univerz pred časom predlagal, da bi univerza posvetila več pozornosti izvajanju študija ob delu na določenih področjih, sem bil odločno zavrnjen, češ da ni primerjave med rednim in izrednim študijem glede kvalitete študija. O možnostih in prednostih izrednega študija bom razmišljal kdaj drugič.
Mnogokrat me starši, pa tudi bodoči študentje, ki razmišljajo o študiju prava, sprašujejo, kaj je priporočljivo za uspešen študij pravnih znanosti.
Glede na to, da sem se več kot 50 let ukvarjal s študijem prava in s študenti na tem področju, bom v nekaj nadaljevanjih razmišljal o predispozicijah, ki bi naj bile koristne zlasti za študente prava in podobnih področij na družboslovju.
Na podlagi osebnih izkušenj pa tudi prebranih različnih raziskav na področju študija prava sem ugotovil, da za študij prava niso potrebne posebne genetske in druge predispozicije, vendar pa je možno ugotoviti, za koga je študij prava bolj oziroma manj primeren glede na potrebne lastnosti, interese in intelektualne spretnosti, ki jih študent potrebuje, da bi lahko uspešno opravljal pravniški poklic.
Na splošno naj bi bil študent prava zainteresiran za področje medčloveških odnosov, zlasti z vidika pravnih razmerij in za področja, o katerih človek najpogosteje razmišlja, to so etična in moralna vprašanja, ki se zastavljajo kot vprašanja smisla življenja. V ospredju je neznanka človek in še v večji meri neznano področje medsebojnih odnosov med ljudmi. Z drugimi besedami gre za problematiko, ki se nanaša na človeško družbo kot celoto in posameznika kot družbeno bitje. Pri tem so v ospredju vprašanja o organiziranosti družbenih odnosov kot je to politika, gospodarstvo in organiziranost življenja ljudi nasploh. Skratka bodoči pravnik naj bi imel interes za človeka v razmerju do drugega (drugih).
Glede študentovih sposobnosti pa se priporoča, da ima analitične sposobnosti razumeti kompleksno organiziranost družbe v različnih pojavnih oblikah in razumevanje pravnih konceptov, kakor tudi razlikovanje med različnimi področji družbenega življenja, s poudarkom na pravnih razmerjih. Ključna je sposobnost kritičnega razmišljanja, ki je podlaga uspešnega poklicnega dela. Ob tem so nepogrešljive komunikacijske sposobnosti; sposobnost jasnega izražanja idej, argumentiranja stališč ter prepričljivega vodenja dialoga med nosilci nasprotujočih si interesov.
Glede na to, da je pravnikovo delo prežeto z etičnimi standardi, naj bi imel študent visoko stopnjo osebne integritete in sposobnost pravilne razumske presoje pri reševanju spornih odnosov med ljudmi. Pravnik se pogosto srečuje s kompleksnimi pravnimi izzivi in mora biti sposoben iskanja ustrezne pravne rešitve za različne situacije, ki pa naj bi bilo tudi temelječe na «zdravem« razumnem rezoniranju.
Pravo je dinamična disciplina, ki se nenehno spreminja. Zato je pomembno, da ima študent, in pozneje kot pravnik, strast do učenja in sledenja spremembam v družbi na splošno in zlasti na področju prava, ki ureja odnose med ljudmi.
Nujne so organizacijske sposobnosti pri organiziranju dela, natančnost pri urejanju dokumentacije, vodenju in spoštovanju rokov, ločevanje različnih družbenih pojavov in sočasna osredotočenost na posameznost medčloveškega razmerja.
Seveda pa so to le splošne smernice in vsak posameznik ima svoje edinstvene lastnosti. Pred odločitvijo za študij prava je priporočljivo opraviti tudi raziskavo interesov in drugih osebnostnih lastnosti pri šolskem svetovalcu in se posvetovati s strokovnjaki s področja prava ter študenti, ki že študirajo to pravno disciplino.