Ključne besede: zavarovalno pravo, znanstveni pristop, zavarovalna medicina, filozofija, aktuarska znanost, zagotavljanje življenjskega standarda
Uvod
Zavarovalno pravo je zaradi svojih posebnosti samostojna pravna disciplina, vendar je tesno povezana z osnovami in številnimi instituti civilnega in gospodarskega prava. Posebej so pri zavarovalništvu pomembne tudi organizacijske in ekonomske znanosti, zlasti pa matematika. Določeni pravni instituti na področju zavarovalništva so bolj zapleteni in težje razumljivi. Posebnost te pravne panoge je tudi prisotnost tradicionalnih nespornih načel, na katerih temeljijo klasični instituti zavarovalnega prava, z vključevanjem sodobnih razmišljanj, ki so na meji med filozofijo, ekonomijo in pravom, pri čemer pa imajo posebno vlogo tudi tradicionalni standardi, razviti skozi zgodovino, in načela morale ter etike.
Z vstopom Slovenije v EU je prav zavarovanje dobilo bistveno nove dimenzije in vizije. Ne samo zaradi možnosti poslovanja zavarovalnic v vseh državah članicah EU, oziroma poslovanja več kot 700 zavarovalnic s sedežem v državah članicah EU v Sloveniji, temveč tudi zaradi novih idej in razmišljanj. V osnovi gre za revolucionarni preskok iz sedanjega tradicionalnega pristopa k zavarovalništvu k novi obliki vloge zavarovalništva v družbi in gospodarstvu, pri čemer se šele oblikujejo osnovne zamisli o tem, kakšno vlogo bi naj zavarovalništvo imelo v bodoče, v globalizacijskih procesih.
Ne le kritje škod temveč zagotavljanje kvalitete življenja
Klasični pristopi k zavarovanju oseb in nezgod bodo v osnovi vedno bistvo zavarovanja, vendar bodo prežeti z modernimi tendencami, ki približujejo zavarovalništvo k potrebam človeka, družbe in gospodarstva. Na nek način se zavarovalništvo vrača k temeljnim zasnovam zavarovalništva, kot ene od pojavnih oblik vzajemne medsebojne pomoči ljudi. Ne toliko v smislu, da se ti zaščitijo pred nepredvidljivimi dogodki, temveč, da se zagotovijo želeni standardi in kvaliteta življenja.
Kot že sama beseda zavarovanje pove, je to dejavnost, ali posli, s katerimi se človeku, ali družbi nudi določena varnost. Zanimivo je, da je družba na sedanji stopnji razvoja vse bolj nevarna in ogrožena od nevarnosti, ki jih civilizacija v preteklosti ni poznala, vsaj ne v takšnih oblikah in v taki razsežnosti. Zavest o nevarnosti je zaradi razvoja komunikacij prisotna v zavesti človeka bistveno bolj, kot je to bilo v preteklosti. Danes se ne čuti ogrožen samo posameznik, temveč družba kot taka, ki žal ne more zagotoviti varnosti posamezniku. Res je, da je zavarovanje vsaj doslej bilo namenjeno nujnosti zavarovanja ekonomske eksistence posameznika, vendar glede na materialni razvoj družbe, eksistenca, vsaj v razvitem delu sveta, ni toliko ogrožena z ekonomskega vidika, je pa ogrožena z drugimi nevarnostmi, pri katerih bo v bodočnosti prisotno tudi zavarovanje, ki bo nedvomno našlo določene oblike zagotavljanja bodisi večje stopnje varnosti bodisi odpravljanja posledic negotovih, škodljivih dogodkov.
Zavarovanje kot interdisciplinarno znanstveno središče
Od enostavnih ukrepov, ki jih je družba skozi razne oblike vzajemne pomoči organizirala v preteklosti, se na sodobni ravni, v razvoj zavarovalništva vključuje znanost, zaradi česar ima zavarovalništvo kot dejavnost, zlasti pa zavarovalno pravo danes bistveno večjo inkorporiranost raznih znanosti, ki so povezane z ekonomskimi, socialnimi, psihološkimi, organizacijskimi zlasti pa z matematičnimi raziskavami, kombiniranimi s statistiko, pri čemer so vse navedene znanosti usmerjeni v iskanje, kako na znanstvenih osnovah predvideti določen razvoj v bodočnosti, kar praviloma opredeljujemo kot račun verjetnosti. Matematična in statistična pravila se na področju zavarovalništva združujejo v enotno znanost, ki jo opredeljujemo kot aktuarsko znanost.
Razvoj zavarovalništva, zlasti pa zavarovalnega prava, ki ureja odnose med zavarovalnico in zavarovancem, je prešel dolgotrajno pot med tipičnim zavarovalnim poslom, ki temelji na slučajnosti in aleatornosti, do razvoja osnov za utemeljitev teorije verjetnosti ter sodobnega zavarovalništva, ki integrira znanstvene dosežke številnih drugih znanosti, kot je področje organizacije, ekonomije, etike, psihologije in sociologije ter vrste drugih znanstvenih dosežkov. V osnovi gre za multidisciplinarno znanost, ki pa je prežeta s praktičnimi izkušnjami in masovnimi poslovnimi zakonitostmi.
Zavarovalništvo kot dejavnost oziroma zavarovalno pravo kot pravna oblika izvajanja zavarovalnih poslov se že začenjata diferencirati in izločati posamezne vidike zavarovalništva, povezane z drugimi znanostmi, kot je zavarovalna medicina, zavarovalna matematika, zavarovalna psihologija, zavarovalna ekonomija in drugo.
Fokusiranje zavarovalništva na pravna pogodbena razmerja
S tem, da je Obligacijski zakonik (OZ) naslovil poglavje, ki ureja zavarovalno razmerje, kot Zavarovalna pogodba, je slovenski zakonodajalec uvrstil zavarovalno pogodbo med pogodbeno pravo. Jugoslovanski Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) iz 1978 je to poglavje imenoval le Zavarovanje. Na prvi pogled je za nepravnika to nepomembna jezikovna sprememba, pravniki pa v tem vidimo jasno zakonodajalčevo namero, da izpostavi v ospredje pogodbeno, ne pa ekonomsko in organizacijsko vsebino, kot je to bilo poudarjeno v bivšem sistemu, kjer je pravo igralo sekundarno vlogo v družbi in gospodarstvu.
prof. dr. Šime Ivanjko