Uvod
Še precej časa po letu 1948 smo študenti prava morali poslušati takrat »genialne misli« sovjetskega teoretika in politika Andreja Višinskega, ki je nekoč rekel: »najdite mi človeka in mu bom dokazal, da je nečesa kriv.« Posledice tega nauka so na žalost znane; sto tisoče mrtvih v Sovjetski zvezi.
Na ta stavek sem se spomnil, ko se je na Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru – IZOP obrnil za pomoč podjetnik D.P., ki je obsojen na 6 mesecev zaporne kazni nepogojno, ker je storil po mnenju tožilstva in seveda sodišča, kaznivo dejanje poslovne goljufije, na podlagi ovadbe odvetnika njegovega poslovnega partnerja, ker slednjemu ni vrnil predujma v višini okoli 5.000 evrov zaradi blokade računa in nezmožnosti plačila.
Opis konkretnega primera
Gre za resnični primer obravnavan na enem od slovenskih sodišč, št. pravnomočne sodbe: I K 4335… (namerno ne navajam letnice in sodišča, ker ni bistven ta konkretni primer, temveč pojav, ki lahko prizadene marsikaterega podjetnika).
D.P. je bil nosilec obrti kot s. p., ki se je ukvarjal s posredovanjem na trgu. Posle posredovanja je opravljal tako, da je na podlagi povpraševanja za določeno vrsto blaga poslal ponudbo, na katero bi naj naročnik odgovoril v 8-ih dneh in vnaprej vplačal predujem. S tem predujmom je nato pri proizvajalcu naročil izdelavo blaga za naročnika. To poslovanje je D.P. opravljal 18 let brez kakršnihkoli poslovnih sporov ali težav. Po obsodbi je opustil podjetništvo in se invalidsko upokojil.
V konkretnem primeru je naročnik odgovoril na njegovo ponudbo s plačilom predujma šele dva meseca po prejemu ponudbe. Po preteku roka podjetnik namreč ni pričakoval pozitivnega odgovora na ponudbo. D.P. je bil takrat dalj časa v bolnišnici in mu je med tem časom DURS blokiral račun, ne da bi bil podjetnik obveščen o blokadi. Ko je v skladu z naročilom podjetnik pri proizvajalcu hotel naročiti izdelavo blaga na podlagi vplačanega predujma, to ni bilo možno, ker je bil predujem že uporabljen za plačilo prispevkov.
Vložitev ovadbe kot želja po kaznovanju in izsiljevanju
Ker podjetnik D.P. ni imel sredstev, da bi zagotovil naročeno blago in predujma ni mogel vrniti, je o nastali situaciji obvestil vplačnika predujma, vendar je odvetnik naročnika kljub temu ovadil podjetnika D.P. zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije. Podjetnik ni imel sredstev za plačilo zagovornika v kazenskem postopku in se je sam branil. Najprej mu je sodišče izreklo pogojno zaporno kazen 6 mesecev pod posebnim pogojem plačila dolga v dveh letih. Ker kot upokojenec dolga ni mogel plačati v postavljenem roku, mu je sodišče izreklo 6 mesecev zaporne kazni nepogojno, ki jo mora nastopiti 29.1.2018. Ko je ugotovil, da res mora v zapor, mu nihče ni hotel nuditi pravne pomoči brez vnaprejšnjega plačila.
Postopek brez zagovornika in sodba brez obrazložitve
Iz prvostopenjske sodbe ni mogoče ugotoviti, s čim je bila storjena poslovna goljufija, razen, da ni bilo izvršeno naročilo, glede na to, da sodba ne vsebuje obrazložitve, ker se je obtoženi odrekel pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, ki je s tem postala pravomočna.
Nevarno sporočilo podjetnikom in škodljivo za odvetništvo
Brez želje, da konkretno sodbo komentiram v smislu, ali je bila to poslovna goljufija ali ne, pa čutim potrebo podjetnike opozoriti na nekorektno prakso nekaterih odvetnikov in družb za izterjavo terjatev, ki v imenu svojih klientov vlagajo ovadbe zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije tudi, če gre za objektivno nezmožnost plačila dolga. Take ovadbe so pogosto oblika izsiljevanja v podjetništvu. Da posebej ne govorimo o povečevanju dolga zaradi sodnih in odvetniških stroškov. Vpis dolžnika v kazensko evidenco za podjetnika pogosto pomeni njegov odhod iz trga, saj vsi vedo, da je bil v kazenskem postopku kaznovan, pri čemer pa ljudem ni bistveno, zakaj in kako je kaznovan. Konkurenca to zna na prefinjen način izkoriščati. Tovrstnih postopkov se poslužujejo nekateri upniki in njihovi odvetniki, ki so v podjetniškem okolju že znani. Takšno ravnanje je hudo nevarno sporočilo podjetnikom in meče slabo luč na odvetništvo kot tako. Splošno je znano, da napaka enega odvetnika škodi vsem in odvetništvu kot družbeno pomembni službi.
Primarno zasledovanje želje po kaznovanju, sekundarno pa po plačilu dolga
V tem primeru odvetnik ni vložil tožbe za plačilo dolga, temveč ovadbo zaradi domnevnega kaznivega dejanja poslovne goljufije, kar ima za posledico zaporno kazen in plačilo dolgovanega zneska. V takih primerih je, zlasti, če dolžnik ne zmore plačila, edina želja odvetnika oziroma upnika kaznovanje dolžnika. Odhod dolžnika, ki res ne zmore plačila, v zapor, je nesmiseln in vnaša upravičen strah pred podjetništvom, zlasti, če gre za plačilo manjšega zneska. Z nepogojno kaznijo zapora dolžniku se še bolj zmanjšajo možnosti plačila dolga, družbo pa se obremenjuje s stroški vzdrževanja zapornika, da o posledicah človeškega trpljenja za dolžnika in njegovo družine ne govorimo. Ni odveč omeniti, da je odvetnik upnika v tem postopku pripotoval iz več kot 100 km oddaljenega mesta na sodišče in sodeloval na kazenskemu naroku skupaj z državnim tožilcem (sic!). Izhod postopka med dvema pravnikoma na eni strani in pravno neveščega obrtnika je bil vnaprej znan.
Danes je v naši družbi na področju podjetništva, po mnenju mnogih podjetnikov, ustvarjena klima, ki je podobna zgoraj navedeni izjavi Višinskega: »najdite mi podjetnika in bom mu dokazal, da je kriv poslovne goljufije.«
V podjetništvu je nujno skleniti zavarovanje pravne zaščite
Na IZOP-u se vsakodnevno srečujemo s podjetniki, ki nimajo sredstev za plačilo odvetnikov in drugih stroškov v sodnih postopkih, zato svetujemo podjetnikom, da sklenejo ustrezno zavarovanje pravne zaščite, ki krije vse sodne in odvetniške stroške. Za sklepanje te vrste zavarovanja je potrebno veliko strokovnega znanja o podjetništvu in pravu. Zaradi odvetniških in sodnih stroškov, ki se enormno povečujejo, zlasti v podjetniških sporih, je omenjena vrsta zavarovanja v podjetništvu nepogrešljiva.
(IZOP- Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru – http://zavarovanje-osiguranje.eu) se ne ukvarja z zavarovalnim zastopanjem ali posredovanjem, temveč le s svetovanjem v podjetništvu in zavarovanju.
Sporočilo podjetnikom: brez zavarovanja pravne zaščite ne vstopajte na nevarna tla podjetništva in brez odvetnika ne vstopajte na sodišče.
prof. dr. Šime Ivanjko
Prikazna slika: Freepik