Abstract
An agreement on the delivery or issuance of the bill of exchange, regardless of why the bill of exchange is used, is the legal condition for the debtor to issue a bill of exchange or to transfer it with the indosament.
V gospodarski praksi se pogosto uporabljajo menice za zavarovanje terjatev, pri čemer se v pogodbah o temeljnem poslu to zavarovanje preprosto opredeljuje z določbo, s katero se dolžnik zaveže izdati eno ali več bianco menic upniku. Določena vprašanja o izpolnitvi menice se urejajo v tako imenovanem meničnem pismu ali menični izjavi. Pri tem se omenjena izjava obravnava kot dogovor o izdaji menice, čeprav je med dogovorom o izdaji menice in menično izjavo bistvena razlika.
Z meničnega vidika je dogovor o izdaji menice del meničnega prava, medtem ko je menična izjava le pooblastilo o izpolnitvi menice (pogodba o nalogu), ki se ne obravnava po meničnem pravu, temveč po obligacijskem pravu. Praksa tega sploh ne pozna, pa tudi sodišča žal niso pozorna na to razliko. Dogovor o izdaji menice mora obstajati tako pri bianco kot pri izpolnjeni menici, medtem ko se menično pismo uporablja samo pri bianco menici.
Dogovor o izročitvi oziroma izdaji (predaji) menice ne glede, zakaj se uporablja menica, je pravni pogoj, da dolžnik izda menico, oziroma, da jo prenese z indosamentom in da jo upnik mora sprejeti. Ob izdaji menice med izdajateljem oziroma trasantom menice in upnikom se vedno sklene posebno pravno razmerje, ki ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, oziroma jo indosiral v skladu z meničnim pravom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev, ki jo imenujemo valuto. Takšno razmerje opredeljujemo v teoriji kot dogovor o izdaji menice, dogovor o predaji menice, menični sklep ali pogodba o izdaji menice (Begebungsvertrag) ali o prenosu menice tj. indosiranju. Takšnega meničnega dogovora ni pri eskontiranju menice, pri katerem je menica predmet pravnega posla njene prodaje. Omenjeni dogovor vsebuje tudi dogovor o vrsti in vsebini menične zaveze in je lahko sklenjen ustno ali pisno. Pravna kvalifikacija omenjenega dogovora je sporna v teoriji. Ni pa sporno, da gre za pravni posel, v okviru katerega dolžnik razpolaga s svojim premoženjem. Če je dolžnik lastnik menice oziroma jo ima v svojih rokah, vsebuje dogovor med dolžnikom in upnikom obveznost dolžnika, da mu menico izroči, ali pa da indosira menico na upnika. Omenjeni dogovor vsebuje tudi obveznost trasanta, da poišče trasata, ki bo prevzel menični dolg.[1]
Z izdajo menice se omenjeni dogovor uresniči in se pravice ter obveznosti strank iz omenjenega dogovora inkorporirajo v menico ter s tem pridobijo naravo meničnih obveznosti. Dogovor o izročitvi menice bi lahko opredelili kot okvirni dogovor, ki se konkretizira z izdajo menice in ima določene značilnosti predpogodbe, ker vsebuje dogovor, da bodo stranke z izdajo menice sklenile posebno pravno razmerje. Z zapisom dogovora v menico pa pomeni izpolnitev dogovora o izročitvi menice, ki pa pravno pomeni enostransko izjavo meničnih zavezancev in izraža njihovo voljo. Dogovor o izročitvi menice, kot civilnopravno, ne pa menično razmerje, ima učinke pri uveljavljanju meničnih zahtev meničnega upnika le, če menično razmerje nastane in se rešuje med strankami, ki so sočasno tudi stranke v dogovoru o izročitvi menice. Nasproti tretjim osebam, ki nastopijo kot imetniki menice, pa vsebina dogovora o izročitvi menice ni relevantna. Zapis meničnih izjav, ki so sicer vnaprej dogovorjene med dolžnikom in upnikom, ima v razmerju do tretje osebe samostojne učinke in samostojno naravo, ker je temelj takšnemu ločevanju zakonska določba, ki temelji na varstvu (tretjega) meničnega upnika oziroma imetnika menice, ki je menico sprejel v dobri veri. Če bi bil dogovor o izročitvi menice razveljavljen ali ničen, menica bi bila veljavna, čeprav bi bila izdana na podlagi neveljavnega dogovora, je imetnik menice tretja oseba. V razmerjih med strankami dogovora o izročitvi menice med meničnim zavezancem in meničnim upnikom se odgovornost meničnega zavezanca opredeljuje in določa v skladu z dogovorom o izročitvi menice in se obseg obveznosti lahko opredeljuje s kakršnimikoli sredstvi, ki so primerna za dokazovanje vsebine dogovora o izročitvi menice. Če pa gre za menično razmerje med meničnim zavezancem in imetnikom menice, ki ni neposredna stranka dogovora o izročitvi se položaj meničnega zavezanca, obseg in način njegove odgovornosti izključno opredeljujejo na podlagi zapisa v menici in v skladu z Zakonom o menici. To pomeni, da odgovornost meničnega zavezanca temelji na vsebini menične izjave, ki ne more biti skladna z dogovorom o izročitvi menice, ali pa je dogovor o izročitvi menice postal ničen, vendar le, če je tretji pridobil menico na podlagi dobroverne pridobitve. Dobroverna pridobitev menice s strani tretje osebe, ki je podlaga za nastanek odgovornosti meničnega zavezanca, temelji na pravnoteoretičnih načelih, ki jih v teoriji opredeljujemo kot pravni odsev menične narave. V dogovoru o izdaji menice je treba jasno opredeliti, zakaj se izdaja menica, kakšne vrste bo izdana menica, katere klavzula bo vsebovala, zlasti pa menični znesek in dan dospetja. Oblikovanje vsebine dogovora o izdaji menice, kakor tudi vsebina meničnega pisma, oziroma pooblastila za izpolnitev bianco menice je pravno težje in strokovno zahtevnejše opravilo kot sama izpolnitev menice. Prav dejstvo, da sta ti dve pravni opravili strokovno zahtevni, je vzrok, da se poslovne stranke temu izogibajo, kar ima za posledico vodenje dolgotrajnih sodnih postopkov z negotovim izidom. Zato posvetovanje s strokovnjakom za menico ob vseh postopkih izdaje, izpolnitve, prenosa in poplačila ni odveč. Menično poslovanje je namreč eno od težjih pravno-finančnih področjih, kateremu se danes posveča bistveno premalo pozornosti. [2]
prof. dr. Šime Ivanjko
[1] Podrobneje o tej problematiki glejte; Š. Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2001, stran 37-40 (knjiga je dostopna članom IZOP).
[2] V zadevi reševanja Agrokorja so prav menice postale ena od najtežjih ovir za uspešno sanacijo. O meničnih problemih pri Agrokorju bomo pisali kdaj drugič.