Uvod
Na drugi obravnavi Predloga zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne d. v. z. (v nadaljevanju: Predlog), ki je potekala v Državnem zboru dne 8. 11. 2023, sem zatrjeval, da ni pravne podlage za vrnitev ustanovitvenega vložka Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (v nadaljevanju: Vzajemna) Zavodu za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: Zavod). Ker zaradi omejenega časa nisem imel možnosti utemeljiti te trditve, posredujem javnosti razlago, zakaj kot pravnik menim, da ni pravne podlage za vrnitev omenjenega vložka s strani Vzajemne.
Uvedba prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZZS) (Uradni list RS, št. 9/92) je uvedel možnost izvajanja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki naj bi jih izvajale zavarovalnice (12. člen). Zavod pa je bil po zakonu dolžan začeti izvajati prostovoljno zavarovanje najpozneje do 1. 9. 1992 (prvi odst. 103. člena). Zavod je bil dolžan voditi sredstva prostovoljnega zavarovanja ločeno od sredstev obveznega zavarovanja. Gre za oblikovanje posebnega garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja v skladu s takrat veljavnim Zakonom o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94), s katerim je bil (delno) razveljavljen Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in 82/90).
Glede na to, da je Zavod v tem času opravljal posle zavarovanja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, je v tem segmentu posloval kot zavarovalnica in so za to vrsto poslov veljali predpisi zavarovalnega prava.
Ideja o potrebi vzajemne zavarovalnice
V letu 1995-96 sem pristojnim organom predlagal ustanovitev posebne vzajemne zavarovalnice, primarno zaradi nacionalnega varstva pred nevarnostjo prevzema slovenskih zavarovalnic s strani zavarovalnic iz drugih držav z odkupom njihovih delnic (neprijateljski prevzem). Vzajemne zavarovalnice ni mogoče prevzeti, ker članstvo in solastništvo vzajemne zavarovalnice ni v pravnem prometu. Ideja o vzajemni zavarovalnici je bila podlaga, da se je zakonodajalec odločil, da se ustanovi posebna vzajemna zavarovalnica, primarno za opravljanje poslov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je bila ustanovljena z zakonom 1. 11. 1999.
Zagotovitev ustanovnega kapitala
Glede na to, da je po takratnih zavarovalnih predpisih bilo potrebno pred ustanovitvijo zavarovalnice zagotoviti potrebna ustanovitvena sredstva, je Zavod že 24. 3. 1999, torej pred ustanovitvijo Vzajemne, sprejel Sklep o ustanovitvi družbe za vzajemno zdravstveno zavarovanje. (Dokument registriran pod št. 0201/5-5/99.) Na podlagi tega sklepa nastopa kot ustanovitelj Zavod v skladu z določili Zakona o zavarovalnicah iz leta 1994 in v skladu z ZZZS iz leta1992, in s spremembami ter dopolnitvami leta 1993 in 1994.
V drugem členu omenjenega sklepa je izrecno določeno: »Sredstva za oblikovanje ustanovitvenega sklada družbe zagotovi Zavod iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja. Ustanovitveni sklad je namenjen za pokrivanje stroškov ustanovitve in konstituiranje družbe, organizacijskih in drugih stroškov, nastalih ob začetku poslovanja.«
V 6. členu citiranega sklepa je določeno: »DVZZ (Družba za vzajemno zdravstveno zavarovanje) v 6 mesecih po vpisu v sodni register s pogodbo med DVZZ in ustanoviteljem prevzame premoženje, arhiv, dokumentacijo in sredstva, ki so jih za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj do ustanovitve DVZZ uporabljale Enota za prostovoljno zavarovanje in območne enote Zavoda.«
V 8. členu citiranega sklepa je določeno: «DVZZ in Zavod skleneta pogodbo o upravljanju strokovnih administrativno-tehničnih nalog, ki jih bo za DVZZ iz razlogov racionalnosti opravljal ustanovitelj.«
V citiranem Sklepu ni nobene besede o vračanju ustanovitvenega vložka.
Pravno je še bolj pomemben Sklep o spremembi in dopolnitvi določil statuta Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. z dne 21. 10. 1999 (ki ga je sprejela Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje (reg. št. 0202/2.9-1/99), s katerim se je vsebina v tretjem odstavku 10. člena (tedaj veljavnega) statuta Vzajemne glasila: »Sredstva ustanovitvenega sklada se ne vrnejo ustanovitelju.«
Ta stavek je tudi v sedaj veljavnem statutu kot 2. odst. stilsko spremenjen, vendar vsebinsko enak in se glasi: »Ustanovni kapital družbe je enak osnovnemu kapitalu in se ne vrne ustanovitelju«.
Ob tako jasni izjavi Zavoda ni potreben komentar, še manj pa je moč sklepati, da je Vzajemna dolžna vrniti Zavodu ustanovitveni vložek, ki je v osnovi plačilo obveznosti Vzajemne za prevzem zavarovancev od Zavoda, ki so tudi ta sredstva ustvarili.
Od leta 1999 do danes je v Statutu Vzajemne, kot temeljnem in najpomembnejšem konstitutivnem aktu, vedno zapisano jasno določilo o nevračanju ustanovnega kapitala.
Predstavnikov ustanovitelja ni v organih Vzajemne
Če bi ustanovitelj (Zavod oziroma država) imel pravico do vrnitve ustanovnega kapitala, bi zagotovo imel svoje predstavnike v organih vodenja in nadzora Vzajemne, kar mu tudi pripada po zakonu, vse dokler mu v celoti ne bi bil vrnjen vloženi kapital. Iz sedaj veljavnega statuta ni razvidno, da bi Zavod imel svoje predstavnike v organih Vzajemne.
Na podlagi tako ugotovljenih pravnih dejstev je težko razumeti, še manj pa utemeljiti trditev v obrazložitvi Predloga, da je «potrebno urediti tudi vprašanje vračila teh sredstev ustanovitelju oziroma ustrezno urediti premoženjska razmerja z ustanoviteljem«.
Če se izkaže, da Zavod kot ustanovitelj, oziroma država, nima terjatev do Vzajemne, potem se upravičeno zastavlja vprašanje, na čem temelji odločitev zakonodajalca, da posega v lastniške pravice več kot 700.000 državljanov in zakaj se postavlja kot njihov skrbnik nad njimi, kot da sami niso sposobni presoditi, kaj je za njih koristno. Ničesar niso storili narobe, če so s svojim delom oplemenitili sredstva, pridobljena z ustanovitvenim kapitalom. Ni sporno, da je država lahko odvzela Vzajemni možnost sklepati zavarovalne pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, vendar pa zaradi tega nima pravice odvzeti eni tretjini vseh državljanov pravice do njihove skupne solastnine. To je primarno ustavno pravno in politično vprašanje, s katerim se bo ukvarjalo Ustavno sodišče in morebiti organi EU oziroma ESČP.
Država kot skrbnik (neukih) zavarovancev
Če se ugotovi, da Vzajemna ni dolžna vrniti ustanovitvenega kapitala, se v postopku razreševanja vprašanja izplačila članskega vložka pri Vzajemni, kot je to predvideno v Predlogu, upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj zakonodajalec ne nastopa kot skrbnik zavarovancev tudi pri komercialnih zavarovalnicah, saj ni nobene razlike med zavarovanci Vzajemne in zavarovanci drugih zavarovalnic. Oboji so vplačevali približno enako premijo na priporočilo države in s tem prispevali k povečevanju vrednosti premoženja zavarovalnic.
Pričakovati je zanimiv sodni spor in odločitev sodišča, ki bo težko našlo utemeljitev, da je Vzajemna dolžna vrniti ustanovni vložek, čeprav ni sporno, da je Zavod, kot domnevni upravičenec, le plačal storitev Vzajemni in se odpovedal pravici do vrnitve vloženih ustanovitvenih sredstev.
Priloga:
DOPOLNJEN PREDLOG ZAKONA
o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (ZSPVZZ
5. člen (opredelitev deleža ustanovitelja)
(1) Vzajemna mora na dan 31. 12. 2023 pripraviti zaključno poročilo za namen določitve deležev po tem členu in po 6. členu tega zakona. Za pripravo obračuna se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1.
(2) Na dan 31. 12. 2023 se določi del vrednosti kapitala Vzajemne d. v. z., ki pripada ustanovitelju (v nadaljnjem besedilu: delež ustanovitelja). Izračun deleža ustanovitelja pripravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki je vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo, in sicer v roku dveh mesecev od prejema zaključnega poročila iz prejšnjega odstavka. Postopek izbora ocenjevalca izvede minister, pristojen za finance, stroške izračuna deleža ustanovitelja, ki ga opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, pa nosi Vzajemna.
(3) Delež ustanovitelja se izračuna tako, da se vložek ustanovitelja pomnoži s količnikom med postavko »Kapital« iz bilance stanja Vzajemne d. v. z. iz zaključnega poročila iz prvega odstavka tega člena ter postavko »A Osnovni kapital in rezerve« iz »Popisa premoženja ZZZS 31. 10. 1999, Prostovoljno zavarovanje«, revaloriziranim na osnovi indeksa cen življenjskih potrebščin.
(4) Vložek ustanovitelja je seštevek naslednjih vrednosti:
– vrednost projekta zagona in vzpostavitve delovanja organizacijske enote za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj pri ustanovitelju leta 1992, ki vključuje stroške razvoja produkta, tehnologije izvajanja, poslovnih procesov in informatizacije, stroške pridobivanja zavarovancev, sklepanja zavarovalnih pogodb in trženjskega komuniciranja, stroške kadrovske zasedbe, potrebne za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, stroške informacijske podpore, stroške izobraževanja in usposabljanja ter vse ostale, s projektom povezane stroške;
– ustanovni kapital iz 10. člena Statuta Vzajemne d. v. z..