Vsa bistvena vprašanja se v vzajemnih zavarovalnicah urejajo s statutom v skladu z zakonom. Statut je glavni pravni akt Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (v nadaljevanju: Vzajemna). Zato je težko sprejeti dejstvo, da Predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne d. v. z (v nadaljevanju: Predlog) ureja pravna razmerja med zavarovalnico in zavarovanci mimo statuta. Predlog pri Vzajemni predvideva monetarizacijo članstva bodisi z vračilom vložka članskega deleža bodisi z mutualizacijo – spreminjanjem članskega deleža v delnice. Članstvo v Vzajemni nima tržne vrednosti in zato ni v prometu na trgu. V nasprotju s tem ima delnica tržno vrednost in se z njo opravlja promet na trgu.
Vložki ustanovitelja se vračajo, če je bilo to dogovorjeno ob ustanovitvi Vzajemne, ne vračajo se pa vložki članom, podobno kot se pri delniški družbi ne vračajo vplačila za delnico. To je temeljno pravilo korporacijskega prava. Sporno je z zakonom spreminjati status zavarovalnice, kot to predvideva Predlog. Vračilo članskega vložka, oziroma vplačila delnic pri delniški družbi, je mogoče le pri likvidaciji omenjenih družb oziroma v stečaju, potem ko so poplačani vsi upniki. Pri Vzajemni, enako kot pri delniški družbi, se članom Vzajemne oziroma delničarjem izplačuje le udeležba v dobičku. Omenjena izplačila so lahko pri Vzajemni v obliki znižanja premij, oziroma razširitve zavarovalnega kritja, ali pa tudi kot izplačilo v denarju, če je to s statutom predvideno.
V obrazložitvi Predloga predlagatelj navaja, da »Ureditev, ki predvideva vračilo vložka ustanovitelju po merilih ZPSPVZ,[1] obenem pa tudi vpis delnic v korist upravičencem, varuje tako premoženjski položaj ustanovitelja kot tudi premoženjski položaj upravičencev in ostalih zavarovancev Vzajemne, s tem pa tudi Vzajemne same«. Omenjena trditev ni v skladu s temeljnimi načeli korporacijskega prava in tudi ni koristna za zavarovance, še manj pa za Vzajemno samo. Zavarovanci Vzajemne nimajo koristi iz predlaganega preoblikovanja, saj je zanje prejem delnic povezan z višjimi stroški, kot je vrednost delnice, izplačilo do višine 70 € pa ogroža obstoj same Vzajemne, ker omenjena izplačila posegajo v temeljno načelo, da se članski vložki ne vračajo. Da preoblikovanje ni koristno za zavarovance, se je pokazalo v prvi obravnavi Predloga v Državnem zboru. Pri tem pa sploh ni jasno, kako se bodo odločali zavarovanci pri izbiri med delnico ali izplačilom vložka ob dejstvu, da ni nobenih izračunov vrednosti premoženja Vzajemne in njenega finančnega stanja. Brez natančne analize finančnega stanja pa je nemogoče sprejemati kakršne koli odločitve glede statusne oblike Vzajemne, saj je ogrožen njen obstoj kot pravnega subjekta, ne glede na njegovo statusno obliko.
Izhajajoč iz dejstva in ugotovitve Ustavnega sodišča, da je položaj člana v Vzajemni enak ali vsaj podoben položaju delničarja v delniški družbi, je smiselno udejanjiti uskladitev Vzajemne zaradi bistvenega zmanjšanja portfelja v skladu s temeljnimi načeli korporacijskega prava in omogočiti, da zavarovanci Vzajemne ostanejo upravičenci do udeležbe v dobičku, ne pa do vračila vložka. To pa pomeni, da bi lahko zavarovanci Vzajemne na podlagi sedaj veljavnega statuta uveljavili pravico do udeležbe v dobičku, ne glede na to, ali so člani na podlagi veljavne zavarovalne pogodbe ali pa na podlagi pravice do udeležbe v dobičku, ustvarjenem v času ko so bili člani na podlagi zavarovalne pogodbe. Višina pravice do deleža v dobičku bo različna glede na čas, ko je upravičenec bil tudi zavarovanec. Če Vzajemna lahko sklepa zavarovalne pogodbe z nečlani, potem ni nezakonito, da so bivši zavarovanci upravičenci na ustvarjenem dobičku v času zavarovalnega razmerja. Ta rešitev praktično zagotavlja zavarovancem to, kar bi jim zagotovila tudi delnica, pri čemer je delnica obremenjena s stroški, članstvo pa to ni. Ta pravica je lahko trajna, ali pa jo lahko odkupi samo sama zavarovalnica, podobno kot je to možno pri delniški družbi v okviru nakupa lastne delnice. V osnovi gre za to, da se članske pravice obravnavajo na podlagi statutarne ureditve Vzajemne, podobno kot pravice iz delnice. Posebej pa je ta rešitev v skladu s temeljnim načelom, da se dobiček deli zavarovancem, ne upravičencem, ki nimajo veze z zavarovanjem in ničesar ne prispevajo k dobičku. Plačilo zavarovalne premije pri Vzajemni je plačilo na oltar skupnosti zavarovancev, s katerim se pridobi pravica do zavarovalnega kritja v skladu z zavarovalno pogodbo, in pravica do upravljanja in udeležbe v dobičku na podlagi statuta, kar pa ne velja za premijo, vplačano pri komercialnih zavarovalnicah. To je prednost Vzajemne zavarovalnice.
Izhodišča za preoblikovanje Vzajemne
V okviru druge obravnave Predloga zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. dne 8. 11. 2023 v Državnem zboru RS sem kot vabljeni predstavnik Društva Vzajemna poskušal predstaviti poslancem model reorganizacije Vzajemne zaradi nezmožnosti izvajanja zavarovalnih storitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predstavitev modela reorganizacije mi ni uspela zaradi omejenega časa, ki sem ga imel na razpolago, tj. največ 5 minut.
Koristim otvoritev spletne strani Društva Vzajemna https://www.drustvo-vzajemna.si/ in bom poskušal prikazati bistvo modela reorganizacije Vzajemne, ki ga predlaga omenjeno društvo. Model se imenuje: Delniška polica. S tem imenom želimo poudariti, da ima zavarovalna polica, sklenjena z Vzajemno, določene lastnosti delnice v delniški družbi.
Društvo Vzajemna, ki so ga ustanovili zavarovanci Vzajemne (univ. prof. za gospodarsko in zavarovalno pravo Dušan Jovanovič, Borut Bratina, Šime Ivanjko in predstojnica IZOP-Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru Klementina Ihanec, univ. dipl. pravnica), predlaga v osnovi enostaven model reorganizacije, izhajajoč iz nespornega dejstva da zmanjšanje portfelja Vzajemne ni neposredno povezano z nujnostjo preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo in da statusna oblika Vzajemne mora temeljiti na odločitvah organov Vzajemne, ne pa na podlagi zakona. Reorganizacija omenjene zavarovalnice mora zasledovati izključno interese zavarovancev, glede na to da je Vzajemna pravna oseba zasebnega prava. Vprašanje vračanja ustanovitvenega vložka Zavodu za zdravstveno zavarovanje tudi ni pogojeno z zakonsko ureditvijo, glede na to da gre za tipično obligacijsko pravno razmerje, v katerega ne more posegati država.
Društvo Vzajemna je oblikovalo predlog reorganizacije Vzajemne na sledečih temeljnih izhodišči;
- Ni nobene potrebe, da se Vzajemna preoblikuje v delniško družb zaradi izgube zavarovalnega portfelja, ki je posledica prisilnega prenehanja izvajanja storitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je pa potrebna njena reorganizacija in prilagajanja novo nastali situaciji, vendar brez spreminjanja statusa Vzajemne.
- Zakonska prisila in pritisk Vlade Republike Slovenije, da se Vzajemna mora preoblikovati v delniško družbo, je v nasprotju z ustavnim načelom svobodne gospodarske pobude, ki jo vlada in zakonodajalec ne smeta omejevati.
- Vse statusne spremembe so v domeni odločanja organov Vzajemne, ne pa zakonodajalca.
- Zavarovanci Vzajemne imajo pravico do udeležbe v dobičku, ne pa do vrnitve izplačila vložka.
- S statutom je mogoče zagotoviti več pravic zavarovancem Vzajemne kot v delniški družbi na podlagi delnice.
Društvo Vzajemna meni, da je mogoče in najbolj primerno oblikovati model reorganizacije na omenjenih temeljnih izhodiščih, s tem da se ne posega v status Vzajemne.
Statut Vzajemne določa temeljne cilje, odgovornost ter dejavnost Vzajemne in opredeljuje članstvo v družbi. Volitve v skupščino ter podrobnejše delovanje skupščine, nadzornega sveta in uprave pa urejajo spodnji pravilniki in poslovniki.
V skladu s 55. a čl. sedaj veljavnega statuta lahko Vzajemna uporabi bilančni dobiček za oblikovanje varnostnih rezerv, drugih rezerv iz dobička, statutarnih rezerv oziroma ga pusti nerazporejenega (preneseni dobiček). V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se »del bilančnega dobička lahko izplača članom v obliki znižanja obveznosti iz zavarovalne pogodbe ali na drug ustrezen način. Bilančni dobiček se v skladu s sklepom skupščine izplača članom, ki so bili člani na dan 31.12. preteklega poslovnega leta. Višina bilančnega dobička, ki se izplača članom, se ugotavlja glede na delež članske premije člana za preteklo poslovno leto iz posamezne zavarovalne vrste, pri čemer se dopolnilo zdravstvenega zavarovanja vodi ločeno od drugih zdravstvenih zavarovanj, pri katerih je ustvarjen bilančni dobiček. O uporabi bilančnega dobička odloča skupščina, hkrati z odločanjem o podelitvi razrešnice nadzornemu svetu in upravi.
Glede na to, da statut Vzajemne omogoča izplačilo dobička tudi na drug ustrezen način, ni nezakonito, če bi se s statutom opredelila pravica do dobička za določeno oziroma nedoločeno obdobje iz tistega dela ustvarjenega dobička, ki je oblikovan iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne pa tudi od drugih zdravstvenih zavarovanj. Torej ni sporno izplačilo dobička tistim članom, ki jim je po sili zakona prenehalo zavarovalno razmerje. Enkratno izplačilo celotnega dobička, kot je to predvideno v Predlogu zakona, bi lahko ogrozilo obstoj zavarovalnice, ne glede na to, ali bo zavarovalnica nadaljevala v statusu Vzajemne zavarovalnice ali v statusu delniške družbe. Zato je treba, jasno da na podlagi izračunov, primarno ohraniti finančno usposobljeno zavarovalno družbo za nadaljnje poslovanje in sočasno v okviru možnosti članom izplačati dobiček. Doslej je v razpravi o Predlogu zakona bilo rečeno, da bo vlada določila na podlagi diskrecije, ali bodo člani lahko dobili 70 € oziroma 130 €. Če to izplačilo temelji na izplačilu dobička, ni sporno, če pa izplačilo temelji tudi na vrnitvi vložka, kot je to zapisano v Predlogu zakona, pa to postaja ustavno pravni problem. Izplačilo vložka je mogoče samo v postopku prenehanja po postopku redne likvidacije ali pa po postopku stečaja, če so predhodno poplačane vse terjatve upnikov. Praktično to pomeni, da bo šele po natančnem obračunu bilančnega dobička, ki je po dosedanjem statutu namenjen izplačilu članom, možno govoriti o znesku, ki pripada omenjenim bivšim zavarovancem. Razumljivo je, da bo dobiček bistveno zmanjšan zaradi izplačila odpravnin delavcem, ki bodo zagotovo morali biti odpuščeni, saj bo Vzajemna zaposlovala bistveno manjše število delavcev. Dejstvo je, da je izplačilo vložka zavarovancem proti temeljnim načelom korporacijskega prava in na enak način ogroža bodoči obstoj Vzajemne, ne glede na njen status.
S statutom je mogoče v Vzajemni zagotoviti več pravic zavarovancem, kot če bi sprejeli delnice
Če bi se Vzajemna preoblikovala v delniško družbo in bi vsi dosedanji zavarovanci prejeli delnico, bi v bodoči zavarovalni delniški družbi delničarji imeli pravico upravljanja, pravico udeležbe v dobičku in pravico prodaje delnic na trgu, kakor tudi pravico dedovanja. Pri delniški družbi obstaja vedno nevarnost, da bodo določene strukture odkupovale delnice, ker se delničarjem ne splača držati delnice, kar je povezano s stroški.
S statutom Vzajemne je mogoče na enak način omogočiti zavarovancem, da upravljajo z Vzajemno, participirajo v dobičku Vzajemne, le prodaja članstva bi bila lahko sporna. To praktično pomeni, da bi zavarovalna polica imela tudi lastnosti delnice, saj zavarovalna polica omogoča zavarovancem, da volijo svoje organe in participirajo v dobičku. Zavarovanci v komercialni delniški družbi s sklenitvijo zavarovalne pogodbe nimajo nobenih pravic upravljanja, še manj pa pravice udeležbe v dobičku, ker obe pravici pripadata tretjim osebam, ki nimajo veze z zavarovanjem. Vzajemni zavarovanci lahko na več načinov urejajo pravice do upravljanja in udeležbe v dobičku, kot je to določeno v delniški družbi. Vzajemna zavarovalna družba je namenjena izključno varovanju zavarovancev, in so slednji vedno v fokusu interesa vzajemne družbe, pri delniški družbi pa so zavarovanci sredstvo za ustvarjanje dobička tretjim osebam. Na podlagi navedenega je razumljivo, da je omenjeni Predlog o preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo nepremišljen, ali pa je v interesu določenih struktur, katerim ni v ospredju interes zagotoviti zavarovancem večje koristi.
Ni izključeno, da se zavarovancem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prizna trajna udeležba v dobičku Vzajemne, s čimer bi se praktično sklenitev zavarovalne pogodbe ali pa obstoj zavarovalne pogodbe v preteklosti, na podlagi dopolnjenega statuta, izenačilo s pravico delničarja v zavarovalni delniški družbi. Vse te možnosti so v osnovi odvisne od dejanskega prikaza finančnih rezultatov in stroškov, ki bodo povezani z novo nastalo situacijo zmanjšanja portfelja. Možna je tudi opcija, ki je danes v evropskem trendu; zanjo je bistveno, da se vzajemna zavarovalnica sicer preoblikuje v delniško družbo, vendar se delnice ne morejo pojaviti na trgu, ker z njimi upravljajo zavarovanci, združeni v različne pravne oblike neprofitnega zavoda, društva, civilne skupnosti in podobno. O tej možnosti pa kdaj drugič.
[1] Zakon o pogojih za statusno preoblikovanje Vzajemnajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZPSPVzajemnZ). SOP 2007-01-3207. EVA 2007-2711-0050. EPA 1417-IV. Gre za predlog, ne pa za zakon.