Bojan Pravica je zavarovalni posrednik, ki že vse od leta 1973 živi in dela v Nemčiji. Po več kot 30 letih v zavarovalništvu in financah je prepričan, da zna strankam pošteno svetovati.
S finančnim svetovanjem na različnih področjih se je pričel resneje ukvarjati leta 1985. Kot zavarovalni posrednik je v teh letih razvil tudi nekaj lastnih zavarovalnih produktov. Takoj ko mu je pravna ureditev to dopuščala je začel delovati tudi na slovenskem trgu, predvsem na področju življenjskih zavarovanj.
IZOP: Gospod Pravica, za začetek bi radi iz prve roke slišali kakšno je povpraševanje po življenjskih zavarovanjih v Nemčiji?
“Delež klasičnih življenjskih zavarovanj za primer smrti in doživetja je bil v Nemčiji leta 2015 samo še 38,1% in je v konstantnem trendu upadanja. Največji trend rasti je zaslediti pri klasičnih rentnih in naložbenih zavarovanjih. Delež naložbenih zavarovanj v celotnem portfelju znaša kar 19 milijonov €. Tudi pri rentnih naložbenih zavarovanjih je trend v porasti.”
IZOP: Kolikšen delež pri prodaji različnih oblik življenjskih zavarovanj odpade na zavarovalne posrednike?
“Zavarovalnice seveda uporabljajo različne prodajne kanale. Po podatkih, dostopnih na nemškem statističnem portalu, znaša delež prodaje po odvisnih zastopnikih nekaj več kot 30%, delež prodaje po bančnih uslužbencih 27,3%, delež prodaje po neodvisnih posrednikih je 26,2%, po prodajnih mrežah le 6,2% in tako imenovana direktna prodaja, 6,2%«.
IZOP: Kakšne so vaše izkušnje pri prodaji življenjskih zavarovanj na nemškem trgu?
“Ljudje si želijo zaščito proti rizikom, varnost in seveda tudi dober donos. Prav zaradi tega so bili v zadnjih desetletjih vedno odprti do različnih zavarovalnih ponudb. Zveza potrošnikov (Verbraucherzentrale) in Zveza zavarovancev (Bund der Versicherten e. V.) vedno znova ugotavljata, da imajo zavarovanci v večini primerov sklenjena »napačna zavarovanja«, da določena tveganja niso zavarovana in da so pri določenih tveganjih »premalo zavarovani«. Vzroke za takšno stanje je vsekakor potrebno iskati pri zavarovalnicah, ki svoje zastopnike premalo in napačno šolajo ter seveda pri zastopnikih, ki prodajajo predvsem tiste zavarovalne produkte, ki jim prinesejo najvišje provizije. Poleg teh problemov bi omenil še, da so osebni zavarovalni produkti, ki imajo poleg zavarovalne komponente tudi komponento varčevanja, deležni veliko kritik, ne glede na to ali je govora o klasičnem življenjskem zavarovanju s fiksno obrestno mero ali pa naložbenem zavarovanju, kjer zavarovanec sam prevzame naložbeno tveganje. Vzrokov je seveda več, od ne transparentnih stroškov, ne transparentnosti pri naložbah, slabo poslovanje nekaterih zavarovalnic, ne transparentna delitev dobička iz tihih rezerv, ki si jih je zavarovalnica ustvarjala z leti itd.”
IZOP: Kakšna je vloga Zveze potrošnikov v Nemčiji na področju zavarovalništva?
“V Nemčiji Zveza potrošnikov, kakor tudi Zveza zavarovancev, kot že omenjeno, vedno znova in povsem upravičeno opozarjata na »pomanjkljivosti« pri obeh oblikah življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento. Izdali so tudi posebno brošuro, ki je namenjena vsem potrošnikom »”Versicherung – ja, aber…” (»Zavarovanje – da, ampak…«).
Zanimivo je proučiti utemeljitev zavrnitve tožbe s strani deželnega sodišča v Hamburgu, kjer je Zveza zavarovateljev Nemčije vložila tožbo proti Zvezi potrošnikov Hamburg in Zvezi zavarovancev Nemčije prav zaradi njihovih izredno negativnih ocen, vezanih za klasično življenjsko zavarovanje.”
IZOP: Menite da je zakonodaja in splošna »klima« v Nemčiji na strani zavarovancev?
“Za vse tiste, ki si resnično želijo sami pridobiti več informacij iz drugih trgov, priporočam, da preberejo sodbo BGH z dne 09.05.2001: (Az: IV ZR 121/00 und 138/99) Klauseln zum Abschluss und Beendigung von Lebensversicherungen werden für unwirksam erklärt oziroma »Klavzule za sklenitev in prekinitev življenjskih zavarovanj se razglasijo za neveljavne.«
Posebej priporočam tudi seznanitev s sodbo o razdelitvi tihih rezerv, ki jih zavarovatelji ustvarjajo z denarjem zavarovancev – dne 26.07.2005 je nemško zvezno ustavno sodišče (Aktenzeichen 1 BvR 782/94 in 957/96), po več kot 10 letih sodnih obravnav, presodilo del poslovnih praks zavarovateljev, vezano za naložbeni del zavarovanja pri klasičnem življenjskem zavarovanju, kot neskladne z ustavo. Prav tako je zanimivo prebrati BGH sodbo z dne 12.10.2005, v kateri je zvezno ustavno sodišče odločilo v korist zavarovancev in sicer, da morajo zavarovatelji na drugačen način računati odkupne vrednosti pri klasičnem življenjskem zavarovanju (Az: IV ZR 162/03).
Poleg številnih negativnih mnenj nemške zveze potrošnikov, nemške zveze zavarovancev in negativnih sodb sodišč na različnih stopnjah, vključno z nemškim ustavnim sodiščem, je zanimivo prebrati tudi zadnje objave nemških medijev s tega področja in njihove ocene vezane na zavarovalnice in ponudbo klasičnih življenjskih zavarovanj, glede na zelo negativno situacijo predvsem na evropskih finančnih trgih.
Tako je renomirani profesor ekonomije Hankel že leta 2010 opozarjal pred visokimi izgubami pri klasičnih življenjskih zavarovanjih. Med ostalim je v članku zapisal: »……-Zavarovalnice garantirajo zavarovancem pri klasičnem življenjskem zavarovanju obresti v predpisani minimalni obrestni meri (v Nemčiji 1,75% in to samo za naložbeni del premije) kar pa kmalu ne bo več mogoče ustvariti na kapitalskih trgih. To bi pomenilo, da bodo zavarovanci iz klasičnih življenjskih zavarovanj kmalu dobili manj izplačano kot so vplačali.« S to analizo je profesor Hankel potrdil ugotovitve avtorja Michaela Grandta v njegovi prodajni uspešnici z naslovom »Crash der Lebensversicherungen« ali »Propad življenjskih zavarovanj.«
IZOP: Ali negativno javno mnenje, kritike, sodbe sodišč vplivajo tudi na ugled zavarovalnih zastopnikov in posrednikov?
“V preteklosti je bilo običajno, da so vsaj pri določenih zavarovalnicah zavarovanci, pri življenjskih zavarovanjih ob doživetju, dobili veliko višje izplačilo kot pri ostalih.
Ugled zavarovalnih zastopnikov je zaradi sedanjih slabih izkušenj zavarovancev in kritičnih člankov v različnih medijih zelo načet, kar žal zelo negativno vpliva na zaupanje v celotno zavarovalno stroko in zavarovalne zastopnike ter deloma tudi posrednike, vendar za slednje v bistveno manjši meri.”
IZOP: Ali menite, da so za »vse« krive zavarovalnice in zavarovalni zastopniki?
“Zagotovo ne. Poleg napak s strani zavarovalnic in njihovih zastopnikov se je potrebno vprašati kaj je vredno kritike tudi s strani zakonodajalca in fiskalnega sistema.
Zavedati se moramo, da za vsako državo predstavlja zavarovalniška stroka vir ugodnega in varnega načina prodaje državnih obveznic. To je pod normalnimi pogoji na finančnih trgih tudi povsem v redu.
Žal danes ne moremo govoriti, da so razmere na finančnih trgih normalne, kvečjemu slabše kot kadarkoli v časovnem obdobju od druge svetovne vojne. Vsakdo, ki načrtuje dolgoročno varčevati (npr: do 2040) preko življenjskega zavarovanja, se mora resno vprašati kaj je rezultat tega nenormalnega in neodgovornega zadolževanja s strani držav, podjetij in prebivalcev, ki je v zgodovini brez primere in kaj povzročijo denarno politični impulzi s strani centralnih bank. Dejstvo je namreč, da ECB vodi politiko obrestnih mer, ki zavarovalnicam ne omogoča več, da bi z bančnimi depoziti ustvarjale minimalne nominalne, kaj šele realne donose.
Michael Hartnett, šef Investmentstratege pri „Bank of America Merril Lynch“, je v pred kratkim v objavljenem poročilu banke pod naslovom “A Portrait of Quantitative Failure” – Portret kvantitativnega neuspeha, pripomogel k temu, da je malo osvetlil ta dogajanja in objavil pomembne podatke, ki bi morali skrbeti vsakega zavarovanca s sklenjenim naložbenim zavarovanjem.
- 12,9 bilijonov $: Še neizplačane obveznice, ki imajo trenutno donosnost manj kot 0% (kar predstavlja 29% vseh obveznic);
- 24,6 bilijonov $: Neporavnana finančna sredstva pri vseh centralnih bankah na svetu,
- -1,1%: Najnižja negativna nominalna donosnost na svetu (Švicarske državne obveznice z zapadlostjo tri leta);
- 107 let: Tako dolgo bi trajalo, da bi podvojili svoje premoženje na ameriškem bančnem varčevalnem računu pri vezavi na eno leto;
- 1387 let: Tako dolgo bi trajalo, da bi podvojili svoje premoženje na nemškem bančnem varčevalnem računu pri vezavi na eno leto;
- 6932 let: Tako dolgo bi trajalo, da bi podvojili svoje premoženje na japonskem bančnem varčevalnem računu pri vezavi na eno leto;
- 1978: je bila brezposelnost v ZDA tako nizka kot danes;
- 21.084.000: je brezposelnih oseb v Evropi;
- 49%, 45%, 39%: je procent brezposelnih mladih v Grčiji, Španiji in Italiji.
IZOP: Klasično življenjsko zavarovanje v nestabilnih finančnih razmerah – da ali ne?
“Trenutno je situacija žal takšna, da države maksimalno dobičkonosno zaslužijo zaradi politike obrestnih mer s strani evropske centralne banke, nasprotno pa vsi zavarovanci ekstremno izgubljajo pri naložbah, kjer zavarovalnice investirajo njihov denar v zakonsko predpisane naložbe in pri katerih so odvisni od obresti, kot recimo pri državnih obveznicah ali bančnih depozitih.
Zato je model klasičnih življenjskih zavarovanj s fiksnimi obrestnimi merami, po mojem mnenju, času neprimeren za preskrbo v starosti. Zavarovalnice ne morejo ustvariti garantiranih donosov na matematično rezervo, ki znaša v povprečju nekje 75% od vseh vplačanih premij. To pomeni, da tudi če bi zavarovalnici uspelo, da realizira garantirano obrestno mero na matematično rezervo, bi zavarovanec ob izplačilu dobil samo svoj denar brez drugih dobičkov v nominalnem znesku, katerega je vplačal v svojih, na primer 25 letih. In če upoštevamo padec kupne moči evra v 25 letih pomeni, da bo zavarovanec zaradi padca kupne moči denarja realiziral veliko realno izgubo in s tem nikakor ne bi pokril svoje pokojninske vrzeli, če je bil to njegov cilj.
Kot že rečeno, zaradi te politike nizkih obrestnih mer ECB države zelo veliko zaslužijo na račun varčevalcev. Lahko bi rekli, da je takšna politika ničnih obrestnih mer legaliziran sistem razlastninjenja vseh državljanov. Edini nosilci dobička so države in velika podjetja.”
IZOP: Kaj si po vaših izkušnjah želijo zavarovanci? Je to varnost ali donosnost? Kaj je pomembnejše pri odločitvi?
“Odgovor je zelo enostaven. Zavarovanci si želijo stvari, ki jih ni mogoče in stvari, ki jih je mogoče realizirati. Med stvari, ki jih zagotovo ni mogoče realizirati, sodita: 100% varnost in velika donosnost. Glede na trenutno stanje in nekatere analize ter napovedi lahko zagotovo trdim, da danes varne naložbe ni več ne pri banki, ne pri zavarovalnici, ne pri vzajemnih skladih, ne pri nepremičninah in tudi ne pri plemenitih kovinah.
Vezano za donosnost pa lahko rečem, da večji kot so obljubljeni donosi, večja je tveganost naložbe.”
IZOP: Ali torej svetujete klasično varčevanje v »nogavici«?
“Zagotovo ne. Prav tako rešitev ni prekomerno trošenje. Vsakomur je jasno, da bo, če ne prej, ko bo šel v pokoj, potreboval dodatno premoženje, če ne bo želel pasti pod prag revščine.
Menim, da morajo svojo vlogo v tem trenutku odgovorno »odigrati« zastopniki in posredniki ter drugi »prodajalci« življenjskih zavarovanj. Nastopati morajo kot svetovalci, kar je tudi njihovo poslanstvo in ne zgolj zasledovati osebnih interesov po izplačilu provizije.
Ključen je torej kvaliteten »servis« zastopnikov in posrednikov. Vedno se je potrebno vprašati kaj bi si sami želeli, če bi bili zavarovanec?”
IZOP: Kako bi moralo po vašem mnenju potekati sklepanje življenjskega zavarovanja?
“Zavarovanec si še pred podpisom zavarovalnih ponudb zagotovo želi, da zastopnik ali posrednik najprej analizira njegovo osebno situacijo, potrebe, obstoječa zavarovanja, želje in finančne zmožnosti in mu nato, na osnovi svojih ugotovitev, izdela konkretno individualno ponudbo, ki mu jo najprej pojasni in mu šele potem da primeren čas za razmislek in možnost primerjav z ostalimi ponudniki zavarovanja na trgu.
Zavarovanec si prav tako želi, da bo v primeru, da se za konkretno zavarovalno ponudbo odloči, še pred podpisom zavarovalne ponudbe seznanjen, poleg vseh prednosti, tudi z vsemi slabostmi in vsemi stroški pri konkretni ponudbi. Zavarovanec si želi in pričakuje, da bosta z zastopnikom ali posrednikom naredila pismeni povzetek, tako imenovani »svetovalni protokol«, v katerem so zapisana vsa priporočila, slabosti, opozorila in stroški.
Seveda je povsem logično, da se bo zastopnik/posrednik nanj podpisal in zavarovancu izročil en original za njegov arhiv. Tekst v svetovalnem protokolu mora biti pregleden, nedvoumen in lahko razumljiv.
Iz prakse opažam in ocenjujem, da se, glede na določila v EU direktivah in prilagojeno zakonodajo, vedno večje število zavarovalnic, zastopnikov in posrednikov prilagaja željam zavarovancev in da opravljajo svojo dejavnost resnično na profesionalen način, kar je vsekakor v korist vseh potrošnikov oziroma zavarovancev.”
IZOP: Kakšne so vaše izkušnje z delovanjem zastopnikov in posrednikov?
“Vsekakor lahko rečem, da obstajata dve vrsti zastopnikov, posrednikov in honorarnih svetovalcev.
Tisti, ki si želijo iti po poti najmanjšega odpora in prodajati produkte z maksimalnimi provizijami. Vsekakor si ne želijo razlagati različnih slabosti in stroškov zavarovalnega produkta. Želijo si tudi, da bi zastopali zavarovalnico z dobrim ugledom in dobrimi poslovnimi rezultati. Poleg tega si želijo tudi, da jim zavarovalnica dogovarja termine z interesenti. Nekateri si želijo kar fiksni del plače in po možnosti akontacije na osnovi predvidene načrtovane prodaje v prihodnosti. Res je, da je teh zastopnikov vedno manj in da zavarovalnice nerade sodelujejo s takšnimi zastopniki.
Druga skupina zastopnikov, posrednikov in honorarnih svetovalcev pa si želi izvajati svetovanje na etični, potrošniku prijazen način. Ta skupina je, na srečo, iz leta v leto večja. Zato je tudi razumljivo, da takšni svetovalci dobijo veliko več priporočil in so finančno neodvisni od finančnih infuzij s strani zavarovalnic. Delež posrednikov in honorarnih svetovalce vraste. Delež zastopnikov, ki so sposobni s svojim delom, brez pomoči klicnih centrov, realizirati dobre mesečne prihodke, pa je tudi že blizu 20%. Pri svetovanju zavarovalcev imajo zlasti vse pomembnejšo vlogo nevtralne institucije, kot so to raziskovalni in svetovalni inštituti. Vaš IZOP v Mariboru ima velike možnosti, da prispeva k dvigu zavarovalne kulture in varstvu zavarovalcev, zlasti pa pomagati mladim strokovnjakom, da spoznajo vse prednosti in pasti zavarovalništva. V Nemčiji je veliko tovrstnih inštitutov, ki pomagajo zavarovalnim zastopnikom in posrednikom, da resnično postanejo vrhunski svetovalci za vprašanja zavarovalništva.”
IZOP: Kakšne so po vašem mnenju in vaših izkušnjah želje zavarovalnic?
“Zavarovalnice si želijo za svoje lastnike/delničarje povečevati svoje prihodke in s tem povečati dobiček. Kot sem že dejal, so zadnja leta, odkar ECB vodi politiko vedno nižjih obrestnih mer, pogoji za zavarovalnice na finančnih trgih vedno slabši, saj je vedno težje, če že ne nemogoče, ustvarjati garantirane obresti. Tudi državne obveznice EU držav imajo realno nizke, nekatere celo negativne obresti, zato vedno več zavarovalnic razmišlja o tem, kako se rešiti obstoječih zavarovanj z garantirano obrestno mero, ki jo je vedno težje realizirati. Poleg tega pa pospešeno nudijo življenjska zavarovanja, kjer zavarovanec sam prevzema naložbeno tveganje. Hkrati pa EU smernice in z njimi povezani vedno strožji državni zakoni zaradi » Solvency II« postavljajo zavarovalnice pred nova dejstva in težave. Zavarovalnice si glede na svoje težave ne želijo sodelovanja z zastopniki ki jih morajo finančno vedno znova dodatno financirati. Prav tako si ne želijo zastopnikov oz. posrednikov, ki prodajajo agresivno in ki v praksi uporabljajo zavajajoče argumente, saj s tem izgubljajo na ugledu, imajo večji storno in veliko težav z zavedenimi zavarovanci. Prav tako si vsaka zavarovalnica želi, da bi vsak zavarovanec sklenil zavarovanja samo pri njih in ne pri drugih ponudnikih. Vsekakor se zavarovalnice tudi vedno bolj izogibajo velikim sistemom, ki so prekinili sodelovanje z drugimi zavarovalnicami in iščejo nove partnerje na trgu. V praksi pa se vedno znova dogaja, da so nekatere zavarovalnice zaradi določenih razmer prisiljene uporabiti tudi načine, ki jih v normalni gospodarski situaciji ne bi uporabile.
Se mi pa zdi in ocenjujem to kot pozitivno, da so tudi zavarovalnice način poslovanja usmerile v korist zavarovancev, kar daje upanje, da se bodo tudi na tem področju prej kot slej ustvarili pogoji za potrošnikom prijaznejši način poslovanja.”
IZOP: Še klasično vprašanje: Prednosti in slabosti klasičnega življenjskega zavarovanja?
“Prednost je vsekakor to, da je zavarovanec v primeru smrti zavarovan, kar pomeni zaščito in dodatno finančno varnost za njegove dediče. Poleg tega je prednost, da dobi na del premije, namenjen za varčevanje, letno od zavarovalnice še pripis garantiranih obresti. V primeru, da je zavarovalnica poslovala v letu pozitivno pa dobi dodatno še pripis dobičkov. Torej lahko ob doživetju pričakuje izplačilo vplačanih premij in eventualnih dodatnih dobičkov. V primeru, da to potrebuje, lahko izvede pri banki vinkulacijo, kar mu prinaša dodatne prednosti. Slabosti pri klasičnem življenjskem zavarovanju lahko razdelimo na različna področja in sicer slabosti povezane zaradi trenutnih zelo nestabilnih razmer na finančnih trgih in skrajno negativne politike ECB pri bančnih obrestnih merah, slabosti zaradi zakonskih omejitev, ki veljajo za tovrstne produkte pri naložbah posebej še v današnjih tržnih razmerah, slabosti, ki jih povzročajo zavarovalnice zaradi ne transparentnih zavarovalnih pogojev pri stroških in opozorilih pri tveganjih. To pomeni, da so stroški popolnoma ne transparentni in da zavarovanec ne more vedeti kako velik je delež mesečne premije, na katerega mu je zavarovalnica dolžna plačati garantirane obresti. Glede na tržne razmere je za zavarovalnice vedno težje, če nemogoče, realizirati garantirane obresti, kar predstavlja dodatno tveganje in veliko negotovost pri zavarovancih, vezano za končno izplačilo ob doživetju.
Že v letu 2012 so zavarovalnice imele 4 milijarde manj prihodkov iz naslova obresti. Od leta 2012 do 2016 je situacija še veliko slabša. Resnični oškodovanci so torej vsekakor zavarovanci, ki realno gledano, ne bodo ustvaril nominalnega dobička, v kolikor pa bo, če upoštevamo izgubo kupne moči denarja, to istočasno pomenilo, da bodo zavarovanci realizirali veliko realno izgubo pri svojem premoženju.
Lista slabosti je žal tako dolga, da zasluži poseben prispevek na vašem portalu.”
IZOP: Se bojim vprašati ampak: Slabosti in prednosti naložbenih življenjskih zavarovanj?
“Zagotovo je slabost tega produkta, da višina zneska za izplačilo ob doživetju ni zagarantirana. Prav tako je slabost, da ta produkt nima garantiranih obresti na varčevalni del. Glede na to, da se pri tej ponudbi drugi del, ki je namenjen za investiranje, uporablja za nakup točk v vzajemnih skladih, se lahko zgodi, da se je stranka odločila za vzajemne sklade, pri katerih upravljavec ni ustvarili v prihodnosti pričakovanih donosov, kar zagotovo negativno vpliva na končno izplačilo. Vsekakor je slabost v tem, če je zavarovancu zavarovalni zastopnik ob sklepanju zavarovanja podal zavajajoče obljube npr. nadpovprečne letne donose in ga ni opozoril na tveganja in stroške pri tovrstnem investiranju. Zato je več kot razumljivo, da je zavarovanec v primeru, ko dobi svoj prvi izpis stanja premoženja od zavarovalnice, lahko izredno razočaran, saj so bila njegova pričakovanja, na podlagi napačnega svetovanja, povsem drugačna. V praksi se potem zelo velikokrat zgodi, da zavarovanec v tem primeru zaradi razočaranja in spoznanja, da je bil zaveden, naredi še sam dodatno napako, da tovrstno zavarovanje predčasno prekine ali ga na priporočilo zavarovalnice ali njihovih zastopnikov spremeni v klasično življenjsko zavarovanje. Velika slabost je, da so prav tako, pri nekaterih zavarovalnih naložbenih policah, stroški na žalost še vedno nezadostno transparentni in da zavarovanec nima pregleda, za kolikšen del zavarovalne premije se dejansko kupujejo točke skladov. Dodatna slabost so vsekakor ne transparentni vstopni stroški pri vzajemnih skladih, v kolikor jih zavarovalnica plačuje družbi za upravljanje. Dodatna slabost lahko nastane v primeru, če je zavarovalnica kapitalsko povezana in je odvisna od družbe za upravljanje, ki upravlja z vzajemnimi skladi pri naložbeni polici in ima zaradi tega lahko konflikt interesov.
Prednosti pri naložbenih zavarovanjih je kar nekaj. Prva prednost je vsekakor zakonska obveza, ki obvezuje zastopnike in posrednike, da mora zavarovanec biti v celoti, še pred podpisom zavarovalne ponudbe, seznanjen z vsemi stroški in tveganji, torej je informiran, kolikšen del njegove premije gre za nakup točk v skladih. Prednost je, da za delež premije, ki je namenjena za investiranje, zavarovanec lahko sam izbira naložbeno politiko, glede na politiko investiranja vzajemnih skladov (konzervativno, uravnoteženo ali dinamično). Prav tako lahko sam kadar koli zamenja naložbeno politiko z zamenjavo skladov brez negativnih davčnih posledic. Pri nekaterih naložbenih policah lahko zavarovanec izbere aktivno upravljanje, kar pomeni, da upravitelj za njega izbira naložbeno politiko med posameznimi skladi. Glede na jasno določene in transparentne stroške je za zavarovanca prednost, da ni odvisen od poslovanja in stroškov zavarovalnice, temveč od upravljavca skladov. Prednost je, da ima zavarovanec pri naložbeni polici dve državni kontroli (za zavarovalnice in sklade). Prednost je, da s premoženjem ne upravlja zavarovalnica, temveč zunanji upravitelji skladov, ki so po navadi bolj uspešni kot pa zavarovalničarji. V primeru nihanja na trgu vrednostnih papirjev ima zavarovanec tudi prednost tako imenovane »cost average effect – metode povprečnih stroškov«, kar mu lahko dolgoročno prinese ugodnejšo nabavno povprečno ceno točk, kar pomeni večje število točk, kar ob prodaji točk skladov vpliva na višji povprečni donos in s tem povezanim večjim premoženjem. Prednost vstopa na kapitalske trge z relativno nizkimi stroški. Prednost ob izplačilu je lahko, če ima zavarovanec možnost zamika izplačila ali prosto izbiro pri izplačilih, pri tako imenovanih do-življenjskih konceptih. Vsekakor je prednost tudi z davčnega vidika, saj so izplačila prosta davkov po 12. letih v primerjavi z izplačili iz vzajemnih skladov, kjer je potrebno odvesti 25% davek na kapitalske dobičke. Prednost je, da lahko, če želi, pri nekaterih ponudnikih naložbene police, izbere tudi kombinacijo med garantiranim in ne garantiranimi skladi.”
IZOP: Ali je ob vsem tem vedenju sploh še etično prodajati kakršnakoli življenjska zavarovanja?
“Neetično in nekorektno je pri tovrstnih zavarovanjih govoriti o varnih produktih, saj so tovrstne naložbe v naslednjih letih, do npr: 2040, povsem nepredvidljive in bi v primeru, če bi govorili o popolni varnosti, bil tak način svetovanja zagotovo zavestno zavajanje potrošnikov.
Prav zaradi tega trdim, da v danem trenutku ključno vlogo in tudi odgovornost nosijo zastopniki, posredniki in drugi, ki jim je dovoljeno prodajati življenjska zavarovanja, v kolikor se resnično želijo zaščititi pravice povsem nepoučenih potrošnikov, ne samo na papirju, temveč tudi v praksi.
V brošuri Zveze potrošnikov Nemčije lahko med drugim preberete: »Neumnost je najcenejša surovina s katero se dela denar«. Zato je zelo težko verjeti, da ni v interesu držav, zavarovalnic in večine odvisnih in nepoučenih zastopnikov, da ne bi vse ostalo, kot je trenutno in to je »status quo«, saj vsem navedenim prinaša zelo velike koristi, žal v škodo zavarovancev.”
IZOP: Quo vadis življenjska zavarovanja?
“Morda je najlepše na to odgovorila predsednica BAFIN- nadzornega organa za finančne trge v Nemčiji – dr. Elke König, ki je leta 2014 na sprejemu za novinarje v svojem nagovoru zelo jasno povedala, da je pri življenjskih zavarovanjih nujno potrebno razmišljati o novih konceptih, ki bodo prilagojeni razmeram na finančnih trgih in potrebam pri zavarovancih. Dejala je, da mora obstajati inteligentna vmesna rešitev med obema ekstremnima zavarovalnima ponudbama, saj imajo, še posebej če gre za varčevanje za preskrbo v starosti, zavarovanci zelo veliko potrebo po varnosti naložbe, kar je povsem razumljivo. Za zavarovance so odločilne tri stvari: njegovo tveganje mora biti omejeno, izplačilo mora biti preračunljivo in v okvirih možnosti mora biti ponudba razumljiva in transparentna. To lahko preberete na spletni strani:
https://www.bafin.de/SharedDocs/Veroeffentlichungen/DE/Reden/re_140116_neujahrspresseempfang_p.html
IZOP: Kaj bi moral narediti zakonodajalec v Sloveniji, da bi zaščitil pravice zavarovancev/potrošnikov?
“Zakonodajalec bi moral vsekakor dopolniti ZZavar-1, v katerem bi moral popolnoma enake pogoje, ki jih je postavil za naložbeno zavarovanje, zahtevati tudi pri prodaji klasičnega zavarovanja z garantiranimi donosi. S tem bi se končalo nepravilno informiranje zavarovancev.”
IZOP: Kaj bi morale narediti zavarovalnice v Sloveniji, da bi zaščitile pravice zavarovancev/potrošnikov?
“Za vsa življenjska zavarovanja bi morali biti v zavarovalnih pogojih transparentno navedeni vsi stroški in tveganja. Svoje zastopnike bi morali odvaditi poličnega sklepanja in jih navaditi novega načina – svetovanja, ki bi zadostilo zahteve vseh EU direktiv, kjer bi potencialni zavarovanec imel možnost dobiti najprej individualno ponudbo še pred podpisom zavarovalne ponudbe, da bi jo lahko primerjal z ostalimi ponudniki na trgu. O spornosti poličnega sklepanja življenjskih zavarovanj berem zanimiva razmišljanja na vaši spletni strani.”
IZOP: Spremljate našo spletno stran IZOP-a, kjer objavljamo strokovne članke o zavarovalništvu?
“Spletne strani o zavarovalništvu spremljam tako v Nemčiji, kot v Sloveniji in nekaterih drugih državah. Na vašo stran sem postal pozoren ob opozorilu o kakovosti aktualnih člankov, ki je bilo pred nekaj meseci objavljeno v časopisu Pravna praksa. Redno prebiram predvsem vsebine, ki se nanašajo na sporna vprašanja dosedanjega sklepanja življenjskih naložbenih zavarovanj. Menim, da je to edina spletna stran, ki opozarja na aktualna vprašanja na področju zavarovalništva z objektivnimi ocenami o določenih spornih ravnanjih udeležencev na tem področju. Škoda je, da so zanimivi članki namenjeni le članom, ne pa širši javnosti. Želim, da bi moj intervju bil objavljen za vse, ne samo za člane.”
Gospod Bojan Pravica, hvala vam da ste se odzvali našemu vabilu, da nam posredujete vaša razmišljanja o sedanjem stanju na področju življenjskih zavarovanj in kako razmišljate o bodočnosti te vrste zavarovanja.
Razgovor vodila; Klementina Ihanec univ. dipl. pravnica, Predstojnica IZOP v Mariboru
