Prenovljen Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) (Uradni list RS, št. 93/15) je s svojimi spremembami delno posegel tudi na področje zavarovalnega zastopanja in posredovanja, s tem da je pooblastil Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), da podrobneje predpiše pogoje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in posredovanja. Omenjena AZN je izdala posebni Sklep o pogojih, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ki je stopil v veljavo 23.1.2016.
Temeljni pogoj za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, je obvladovanje potrebnih znanj, ki so neposredno ali posredno povezana z vsebino omenjenih poslov. Bistveno je, da kandidat opravi tudi preizkus potrebnih znanj.
Omenjeni sklep loči potrebna znanja za zavarovalno zastopanje in zavarovalno posredovanje, pri čemer je znanje posrednika po obsegu bistveno širše in bolj poglobljeno.
Pogoj za pristop k preizkusu znanja je končana najmanj srednješolska izobrazba V. stopnje, (gimnazijsko, srednje poklicno-tehniško, srednje tehniško) oziroma drugo strokovno izobraževanje ki traja najmanj 4. leta.
Na splošno mora kandidat za zavarovalno zastopanje obvladati strokovna znanja iz naslednjih področij:
- Zavarovalno-pravne osnove (poznavanje osnovnih zavarovalnih pojmov in pravnih ter ekonomskih vidikov zavarovalne pogodbe);
- Premoženjska zavarovanja (poznavanje osnov o zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj, kot tudi splošna vedenja in posebna znanja o nezgodnih in zdravstvenih zavarovanjih ter poznavanje načel in sistema zdravstvenih zavarovanj, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, s poudarkom na prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih);
- Življenjska zavarovanja (poznavanje osnov o zavarovanjih iz skupine življenjskih zavarovanj, kot jih opredeljuje ZZavar-1 in posebna znanja v okviru teh zavarovalnih vrst, vključno s poznavanjem naložbene komponente življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, ter poznavanje načel in sistema pokojninskih zavarovanj, vključno z naložbeno politiko življenjskega cikla, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s poudarkom na prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanjih);
- Pozavarovanje (poznavanje osnov pozavarovanja in načinov pozavarovanja);
- Trženje zavarovanj in pozavarovanj, varstvo potrošnikov in poslovna etika (znanje o potrebah strank in o pogodbenih razmerjih, poznavanje zavarovalnega trga in njegovih udeležencev, pravnega statusa zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, profila zavarovalnega zastopnika in posrednika, komunikacije in olike ter varstva zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj, kot to določa zakon, ki ureja varstvo potrošnikov);
- Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na področju zavarovalništva (osnovno poznavanje določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ter poznavanje predpisov, izdanih na njegovi podlagi, v delu, ki se nanaša na zavarovalnice ter zavarovalno zastopniške in posredniške družbe, kakor tudi poznavanje indikatorjev, sprejetih za zavarovalnice).
Zavarovalni posrednik pa mora razen omenjenih znanj, ki ji mora obvladati zastopnik, še dodatno obvladati ustrezno praktična znanja, sposobnosti oziroma veščine iz naslednjih področij:
- Izdelave primerne analize tveganj in predlaganja primernega zavarovalnega kritja;
- Posredovanje pri sklenitvi zavarovanja, ki zavarovalcu glede na okoliščine posameznega primera nudi zanj najprimernejše kritje, pri čemer se ta obveznost lahko omeji zgolj na določene zavarovalne proizvode, če o tem zavarovalni posrednik zavarovalca izrecno obvesti pred pričetkom zavarovanja;
- Obveščanje zavarovalnice o zavarovalčevi ponudbi za sklenitev zavarovalne pogodbe in izročanja zavarovalnih pogojev zavarovalcu ter razumevanje pravil za izračun premije;
- Preverjanje vsebine zavarovalne police;
- Nudenje pomoči zavarovalcu v času trajanja zavarovalne pogodbe in sicer tako pred, kot tudi po nastopu zavarovalnega primera in zlasti skrbeti, da zavarovalec pravna dejanja, ki so pomembna za ohranitev oziroma uresničitev pravic na podlagi zavarovalne pogodbe, opravi v rokih, določenih za opravo teh pravnih dejanj;
- Stalno preverjanje zavarovalnih pogodb, ki jih je zavarovalec sklenil z njegovim posredovanjem in izdelava predloga za spremembe teh zavarovalnih pogodb z namenom doseči ustreznejše varstvo.
Obvladovanje omenjenih znanj mora kandidat preizkusiti pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje izpitni odbor za preizkus znanja. Odbor sestavljajo štirje člani in sicer:
- dva predstavnika AZN,
- predstavnik Slovenskega zavarovalnega združenja in
- neodvisni strokovnjak s področja zavarovalništva.
Preizkus je pismen in usten. Opravljen pisni del preizkusa znanja je pogoj za pristop k ustnemu delu preizkusa znanja.
Uspeh kandidata pri preizkusu znanja se ocenjuje na opisni način in sicer:
- kandidat je preizkus znanja opravil,
- kandidat preizkusa znanja ni opravil.
Če kandidat preizkusa znanja ni opravil, ima pravico do ponovnega opravljanja. Stroški preizkusa znanja se v celoti krijejo iz pristopnine k preizkusu znanja, ki jo je dolžan plačati kandidat pred opravljanjem preizkusa.
Kandidat lahko ugovarja zoper nepravilnosti, postopke in sklepe Združenja ter zoper nepravilnosti postopkov, sklepe in ocene komisij za preizkus znanja. Ugovor se vloži pisno v roku osmih dni po prejemu obvestila o uspehu pri preizkusu znanja z oznako »ugovor« v zaprti kuverti, naslovljeni na Izpitni odbor.
Priprave za preizkus strokovnega znanja v obliki predavanj izvaja SZZ, po posebnem programu, ki ga odobri AZN, vendar to ni pogoj za pristop k preizkusu omenjenih znanj.
Glede na obseg in vsebino potrebnih znanj, preizkusi znanja, ki so pogoj za opravljanje poklica zavarovalnega zastopnika oziroma posrednika, niso enostavni in jih ni mogoče obvladati brez ustrezne pomoči strokovnjakov. Dosedanje izkušnje kažejo, da splošno mnenje o tem, da se omenjeni preizkus lahko opravi brez posebnega študija ustreznega gradiva na pr. zavarovalni zastopnik z dolgoletno zastopniško prasko, ne drži. Posebej je treba biti pozoren na pravilno uporabo strokovne zavarovalne terminologije, ki pogosto odstopa od terminologije, ki se uporablja v praksi.
IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru, nudi pomoč posameznikom pri pripravi za preizkus omenjenih strokovnih znanj.
Dr. Šime Ivanjko, član komisije za preizkus znanj in soavtor strokovnega gradiva pri SZZ
