Na podlagi novih določb Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1)[1], ki je začel veljati 1.1.2016, Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) vodi tudi register zavarovalnih posrednikov in zavarovalnih zastopnikov. Gre za register oseb, ki imajo dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in posredovanja. Na podlagi podatkov, ki so objavljeni na spletnih straneh AZN, bi lahko glede števila zavarovalnih posrednikov sklepali, da sta zavarovalna kultura in strokovno znanje o zavarovalništvu v Sloveniji na zelo visoki ravni. Do 30.6.2016 je v omenjeni register vpisanih 1729 zavarovalnih posrednikov. Zavarovalni posredniki opravljajo poklic, ki ga nismo poznali od leta 1945 in vse do leta 2000, razen nekaj mesecev ob koncu šestdesetih let preteklega stoletja. Zavarovalnice so v tem obdobju nasprotovale delovanju zavarovalnih posrednikov, čeprav so, tradicionalno gledano, zavarovalni posredniki najžlahtnejši del zavarovalništva, sodeč po tem, da je njihova funkcija svetovanje zavarovalcev ter predvsem varovanje njihovih interesov pri sklepanju ter izvajanju zavarovalnih pogodb. Za zavarovalne posrednike je bistveno, da strokovno poglobljeno obvladujejo zavarovalno stroko. So, tradicionalno gledano, strokovnjaki za zavarovalništvo, njihova funkcija pa je predvsem v tem, da varujejo interes zavarovalca v razmerju do zavarovalnice in tisto, kar je manj znano, zavarovalni posredniki bi naj bili »izumitelji« na področju zavarovalništva. Po ZZavar-1 so dolžni ugotavljati potrebe zavarovalcev in jih oblikovati v zavarovalni produkt oziroma izdelek, ki ga ponujajo zavarovalnicam. Na ta način spodbujajo zavarovalnice k iskanju novih pristopov in oblikovanju novih produktov, ki so oblikovani na podlagi individualnih potreb posameznih zavarovalcev.
Razumljivo je, da zavarovalnice, ki so praviloma usmerjene, obremenjuje to, da same oblikujejo, v skladu s svojimi videnji, zavarovalne produkte in jih prodajajo zavarovalcem, ne glede na to ali so pri tem upoštevane individualne potrebe zavarovalcev ali ne. To je bil tudi razlog, da v Sloveniji oziroma bivši Jugoslaviji zavarovalnih posrednikov ni bilo, oziroma da je bilo njihovo delovanje z zakonom prepovedano. Zavarovalni posredniki tudi danes niso dobrodošli sodelavci zavarovalnic, temveč so, kot je to možno pogosto slišati od predstavnikov zavarovalnic, več ali manj nujno zlo.
Tudi odkar imamo zavarovalne posrednike, le-ti, predvsem zaradi posledic pristopa Slovenije k EU, niso pokazali posebne kreativnosti na tem področju. To je posledica dejstva, da pogosto niso dovolj izobraženi (za posrednike bi bilo nujno predpisati najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo) in predvsem zaradi tega, da so zavarovalni posredniki bivši zastopniki in se njihovo delo v praksi ni bistveno spremenilo. Res je tudi, da nadzor nad zavarovalnimi posredniki ni tako prisoten kot na področju delovanja zavarovalnic. Tudi strokovna združenja zavarovalnih posrednikov niso odgovorila svojim nalogam, sicer pa večina zavarovalnih posrednikov ni vključenih v nobeno strokovno združenje. Zahteve, ki jih zakon postavlja pred zavarovalne posrednike, so bistveno višje, kot jih je praviloma večina sposobna udejanjiti pri svojem delu.
Glede na število prebivalcev je število posrednikov v povprečju bistveno višje kot v drugih državah. To je treba pripisati dejstvom, da so zavarovalni posredniki tudi bančni delavci, ki prodajajo zavarovalne storitve na okencih bank v okviru t. i. bančnega zavarovalništva. Gre za napako zakonodajalca, kajti v drugih državah so bančni delavci zavarovalni zastopniki, ne pa zavarovalni posredniki, glede na to, da banke praviloma opravljajo zavarovalne posle le za določeno zavarovalnico in ne morejo svetovati glede izbire med produkti večjega števila zavarovalnic. Bančni delavci, ki opravljajo posle zavarovalnega posredovanja, imajo status odvisnega posrednika, ki pa je po statusu izenačen s statusom zavarovalnega zastopnika. Menimo, da bi bilo potrebno tudi v bodoče v ZZavar-1 to spremeniti. Zavarovalno posredništvo bo zlasti pridobilo na veljavi z uveljavitvijo Direktive o distribuciji zavarovalnih produktov (DDI), ki velja od februarja tega leta, Slovenija pa mora v slovensko zakonodajo to implementirati v štiriindvajsetih mesecih. Pričakovati je, da bo Ministrstvo za finance, ki je pristojno za izvedbo omenjene implementacije, pripravilo nova določila ZZavar-1 o zavarovalnih posrednikih v skladu z novimi tendencami, ki jih uveljavlja direktiva.
Glede zavarovalnih zastopnikov pa register zavarovalnih zastopnikov izkazuje 8570 vpisanih zavarovalnih zastopnikov na dan 30.6.2016. Ob takšnem številu zavarovalnih zastopnikov je možno ugotoviti, da v Sloveniji, verjetno, ni veliko prostora oziroma mest za nove kandidate za opravljanje zavarovalnega zastopanja. Zavarovalno zastopništvo bo v bodoče praktično izenačeno z zavarovalnim posredovanjem, glede na to, da zakon, domnevno v skladu z direktivo, ne bo ločeval zavarovalnega zastopnika od zavarovalnega posrednika.
Zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki bodo po vsej verjetnosti opredeljeni z enotnim imenom kot zavarovalni posrednik, distributer in podobno. V vsakem primeru bo zanimivo spremljati kako bo slovenski zakonodajalec to DDI implementiral na področju prodaje zavarovalnih storitev in opravljanja zastopniških oziroma posredniških poslov. Pri tem je treba povedati, da lahko zavarovalnice v bodoče opravljajo zavarovalno posredovanje za druge zavarovalnice.
Zanimivo je, da približno 10.000 zavarovalnih posrednikov in zastopnikov v Sloveniji nima svoje lastne trde masovne organizacije, ki bi se posvečala predvsem izobraževanju in širjenju strokovnih znanj ter oblikovala jasna stališča do določenih stališč zavarovalnic. Združenja posamezne skupine zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, ki so se združila v več različnih oblik, so več ali manj povezana z določenimi zavarovalnicami in delujejo v njihovem interesu. Težko je verjeti, da se od 10.000 zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, na določene izobraževalne dneve, ki jih organizira Slovensko zavarovalno združenje, vključuje manj kot 100 oseb. To kaže na določeno stopnjo izobraženosti in zainteresiranosti za ta poklic, glede na to, da ni sporno, da so se na to področje pogosto vključile osebe, ki so poskušale opraviti celo poklicno dejavnost v okviru svojih najbližjih, sorodnikov in prijateljev.
Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru se temu področju posveča pri svojih raziskavah in bo to delo nadaljeval, glede na to, da ne obstajajo ustrezne institucije, ki bi se temu delu zavarovalniške dejavnosti posvečale popolnoma in neodvisno od zavarovalnic, kar pa je v drugih državah, na področju iskanja novih rešitev, posebej izpostavljeno področje zavarovalnega zastopanja in posredovanja.
Opaziti je, da se določeno število zavarovalnic s sedežem v drugih članicah EU, vse več poslužuje storitev posrednikov, ne pa zastopnikov.[2]
[1] Ur. l. RS, št.93/15.
[2] V Sloveniji se je registriralo več kot 900 zavarovalnic iz držav članic EU, ki zelo selektivno sklepajo zavarovalne pogodbe za nove nevarnosti, ki niso zanimive za naše domače zavarovalnice. Pričakovati je prihod velikega zavarovalnega sistema v Slovenijo, ki bo pomembno vplival na konkurenčno tekmo na zavarovalnem trgu.
