Pred nekaj dnevi je predsednik uprave družbe XY zaprosil IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru za razlago Pojasnila DURS-a, št. 4210-6628/2011, 25. 5. 2011, ki se nanaša na vprašanje davčne obravnave zavarovanja odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov. Pri tem je IZOP-u posredoval naslednje odstavke iz omenjenega pojasnila:
»Če družba sklene korporativno zavarovanje odgovornosti, le-to krije škodne zahtevke proti članom uprav in nadzornih svetov in v določenih primerih tudi zahtevke proti družbi. Pri tovrstnem zavarovanju je bistveni element zavarovanje osebne odgovornosti članov in s tem njihovo osebno finančno zavarovanje oziroma zavarovanje njihovega osebnega premoženja, ki ga prevzame družba kot sklenitelj tega zavarovanja, tudi zaradi zavarovanja lastnega interesa oziroma zavarovanja premoženja družbe. Pri tem zavarovanju je poleg poslovnega nesporno prisoten tudi privatni interes, kar pomeni, da člani uprave in nadzornih svetov, katerih odgovornost je zavarovana, s tem pridobijo ugodnost.«
»Upoštevaje opredelitev bonitete pa le-te družba članu ne obračuna v primeru zavarovalne pogodbe, po kateri z izplačilom odškodnine iz zavarovanja, skladno s prvim odstavkom 963. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB) preidejo na zavarovalnico, do višine izplačane zavarovalnine, vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Odškodninsko odgovorni člani se s plačilom odškodnine s strani zavarovalnice po takšni zavarovalni pogodbi ne razbremenijo obveznosti povrnitve škode, zgolj zahtevek družbe preide na zavarovalnico, ki je izplačala odškodnino. To pomeni, da plačilo zavarovalne premije v teh primerih ne pomeni ugodnosti člana.«
Njegovo vprašanje je glasilo; Ali drži trditev v zgoraj navedenem pojasnilu, da se, v primeru če družba plača premijo, člani uprave »ne razbremenijo obveznosti povrnitve škode«, če je zavarovalnica plačala odškodnino na podlagi zavarovalne police o zavarovanju odgovornosti članov uprave in nadzornega sveta?
Analiza celotnega pojasnila
Seveda smo zelo natančno prebrali celotno besedilo omenjenega pojasnila in se tokrat nismo spuščali v obravnavo drugi delov, ki je z vidika obdavčevanja 50-odstotkov premije, katero plača družba, kot bonitete članov vodenja in nadzora pravilno, vendar pa je sporna višina bonitete, ki je preprosto rezultat stališča DURS-a in nima opore v zakonu, zlasti ker je v ZGD-1 že določena oblika sankcije v primeru plačila odškodnine kot 10-odstotna franšiza, ki je bistveno težja od 50-odstotne bonitete, ki bi jo naj imel član organa vodenja in nadzora. Po določbi drugega odstavka 263. člena ZGD-1, če družba sklene zavarovalno pogodbo za zavarovanje članov organov vodenja ali nadzora pred riziki iz opravljanja njihove funkcije v družbi, mora biti določena odbitna franšiza vsaj v višini 10 % škode, vendar ne več, kot znaša 1,5-kratnik njihovih fiksnih letnih prejemkov.
Za vrednotenje bonitete pri plačilu zavarovalne premije ni določenih posebnih pravil, zato zanje veljajo splošna pravila iz prvega odstavka 43. člena ZDoh-2.
»Glede na navedeno je ugodnost iz navedenega zavarovalnega produkta za posameznika na nek način določena pavšalno. Izhajajoč iz navedenega pa je tudi davčna obravnava bonitete v tem primeru lahko določena le pavšalno, in sicer se – upoštevaje določbo 5. odstavka 15. člena ZDoh-2, ki določa, da se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi – obračunava tistim članom organov vodenja in nadzora, ki so vključeni v zavarovanje oziroma opravljajo funkcijo člana organov vodenja in nadzora v času plačila premije« (Pojasnilo DURS, št. 4200-660/2013-3, 8. 1. 2014).
Omenjeno pojasnilo DURS-a se nanaša na vprašanje pomena obračunavanja bonitete članom omenjenih organov, če družba plača premijo za zavarovanje odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov. Sklicevanje na uporabo 963. člena OZ (subrogacija) v pojasnilu, ki se nanaša na omenjeno zavarovanje, je napačno in zavaja davčne zavezance. Uporaba omenjenega člena OZ, ki se nanaša na subrogacijo pri ostalih premoženjskih zavarovanjih, se ne uporablja pri zavarovanju poklicne odgovornosti, ne glede na to kdo plača premijo, če je seveda zavarovalna pogodba pravilno sklenjena.
Kdo plača premijo pri zavarovanju odgovornosti ne vpliva na zavarovalno varstvo članov omenjenih organov
Pri omenjenem zavarovanju lahko plačajo premijo člani uprav in nadzornih svetov sami ali pa »za njih« plača družba. Vedno gre za zavarovanje odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov za škodo, povzročeno družbi. Posredno je lahko to škoda povzročena delničarjem (poslovna izguba) ali pa tretjim osebam (škoda povzročena delavcu, za katero je odgovorna družba). Vedno mora biti oškodovana družba zaradi napake omenjenih članov. Tako na primer, če je povzročena delavcu osebna škoda, ta nima pravice zahtevati plačila odškodnine od članov uprav in nadzornih svetov, temveč le od družbe. Če družba ugotovi, da so za to škodo odgovorni člani uprave in nadzornega sveta, ima družba pravico ti. regresa do omenjenih članov uprave, vendar ne na podlagi 963. člena OZ, ki je namenjen le pravici zavarovalnice, da zahteva vrnitev izplačane zavarovalnine pri drugih premoženjskih zavarovanjih. Družba ima pravico do regresa od članov omenjenih organov na podlagi delovnih predpisov ali zaradi kršitve pogodbe, nikakor pa ne na podlagi 963. člena OZ. Glede na to, da so ti zavarovani za svojo odgovornost do družbe (ne pa neposredno do delavca), bo zavarovalnica posredno preko družbe plačala to škodo delavcu iz zavarovalnega kritja, vendar brez pravice, da bi uporabila 963.člen OZ o subrogaciji. To je posebnost zavarovanja odgovornosti.
Iz zgornjega odstavka omenjenega pojasnila FURS pa je moč razumeti, da bo v primeru plačila premije za to zavarovanje s strani družbe zavarovalnica sicer krila škodo družbi, vendar bo posegla po osebnem premoženju članov uprav in nadzornih svetov na podlagi citiranega 963. člena OZ, ki ureja subrogacijo pri zavarovalni pogodbi v ostalih vrstah premoženjskega zavarovanja. Iz omenjenega odstavka pojasnila »Odškodninsko odgovorni člani se s plačilom odškodnine s strani zavarovalnice po takšni zavarovalni pogodbi se ne razbremenijo obveznosti povrnitve škode, zgolj zahtevek družbe preide na zavarovalnico, ki je izplačala odškodnino. To pomeni, da plačilo zavarovalne premije v teh primerih ne pomeni ugodnosti člana.« je mogoče tako razumeti, vendar pravno to ne drži.
Ta stavek je napačen ali pa vsaj nejasen oziroma zavajajoč. Če so člani omenjenih organov pravilno zavarovani, zavarovalnica v tem primeru ne more izvajati regresa na premoženju članov uprave in nadzornega sveta. Prav zato je to zavarovanje tudi koristno za člane omenjenih organov in zato je utemeljeno del premije obračunati kot boniteto. V pojasnilu DURS-a pa je izrecno zapisano: »To pomeni, da plačilo zavarovalne premije v teh primerih ne pomeni ugodnosti člana.« Sklenitev tega zavarovanja je vedno koristno tako za družbo, kot za člane omenjenih organov, ker pri tem zavarovanju ni subrogacije. To je tudi smisel tega zavarovanja.
Subrogacija je zakonsko podana pri drugih premoženjskih zavarovanjih, kot npr. pri kreditnih zavarovanjih, kjer zavarovalnica banki plača kredit in zahteva vrnitev plačanega kredita od kreditojemalca. Tako npr. pri avtomobilskem kasku ali požarnem zavarovanju, zavarovalnica plača zavarovalnino (ne pa odškodnino, kot se to napačno poimenuje v praksi) in ima pravico zahtevati vrnitev zavarovalnine od odgovorne osebe za nastanek škode na avtomobilu ali povzročitev požara.
Pri zavarovanju odgovornosti je bistveno, kdo je zavarovalec (v bivši terminologiji po jugoslovanskem Zakonu o obligacijskih razmerjih; sklenitelj) in kdo je zavarovanec. Če bi člani omenjenih organov kot zavarovalci sklenili sami zavarovanje ter plačali sami premijo, bi bili tudi zavarovanci, katerih bi odgovornost bila zavarovana. Če pa družba sklene zavarovalno pogodbo in se obveže plačati premijo, je ona zavarovalec in določi člane omenjenih organov kot zavarovance in so člani omenjenih organov v enakem položaju glede njihovega varstva, kot če bi sami sklenili zavarovanje in plačali premijo. Pri tem zavarovanju je torej bistvenega pomena, kdo je v polici naveden kot zavarovalec oziroma zavarovanec. Zoper zavarovanca se pri zavarovanju odgovornosti nikoli ne izvaja regresa na podlagi subrogacije, kot je to mogoče razumeti iz omenjenega pojasnila DURS-a.