24. Dnevi zavarovalništva v Sloveniji

Ključne besede: dnevi zavarovalništva v Sloveniji; partnerstvo; zavarovanje okoljske odgovornosti

 

V Portorožu je 1. in 2. junija potekala dvodnevna konferenca 24. Dnevov  zavarovalništva v Sloveniji.[1] Slednja predstavlja osrednji dogodek v zavarovalniški panogi, ki je letos v dveh dneh združil več kot 400 udeležencev.

 

Dogodek je v letošnji 24. izvedbi obravnaval dve osrednji tematiki, in sicer prvi konferenčni dan so bile v ospredju moderne prodajne poti v zavarovalništvu, pri čemer se je naslednji dan razprava z naslovom »Zavarovalništvo – partner države ali država – partner zavarovalništva« osredotočila na pomen zavarovalništva kot dejavnosti in njenemu vplivu na državo, o čemer sta spregovorili tudi gostji kongresa, ministrica za finance mag. Mateja Vraničar Erman in evropska poslanka mag. Tanja Fajon.

 

V sklopu drugega dne konference sta na povabilo organizatorja svoj prispevek z naslovom »Zavarovanja na področju varstva okolja – prostor za zavarovalništvo in partnerstvo z državo in (družbenim) okoljem«[2] predstavila dosedanji  predsednik Sveta IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru,  sedanji sodnik Ustavnega sodišča RS, prof. dr. Rajko Knez in sodelavec IZOP Tadej Matičko.  IZOP se posebej ukvarja z raziskavami in svetovanjem na področju zavarovanja varstva okolja.

 

Idejna zasnova prispevka temelji na analizi učinkov in smotrnosti intenzivnejše vključitve zavarovalništva v sistem varstva okolja, pri čemer pritrdilno odgovarja na vprašanje ali bi v tem pogledu zavarovalništvo postalo partner državi oziroma ne samo državi, tudi okolju in vsem nam – posameznikom, nevladnim organizacijam. Bistvena je razprava glede intervencije zavarovalnic na podlagi Direktive 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode[3] v obliki ustreznih instrumentov finančnega jamstva, ki bi prvenstveno odpravili socializacijo stroškov v primeru okoljske škode, katerih breme, v skladu z zdajšnjo ureditvijo –de lege lata-, v okviru subsidiarne odgovornosti kadar od povzročitelja ni mogoče terjati povračila, nosi država oziroma preidejo v breme celotne družbe. Prispevek, po uvodnem diapazonu dokumentiranih primerov povzročitve okoljske škode v državah članicah EU in razmejitvi slednje od tradicionalnih oblik škod v okolju, osrednji diskurz namenja širšim učinkom takšnega finančnega jamstva, ki bi, poleg razbremenitve državnega proračuna na področju okoljskih škod, lahko odločilno vplivali na vrsto dejavnikov.

 

Vključitev zavarovalnic bi namreč predstavljala vstop novih ključnih subjektov v sistem varstva okolja, ki jim prevencija škode v okolju postane skrb, pri čemer bi hkrati prešla odgovornost za okolje tudi na pogodbeno raven med gospodarskimi subjekti in ne zgolj v odnosu do države. S tem bi se država delno razbremenila, tako nadzora nad povzročitelji, kot tudi socializacije stroškov, kar je (slednje) bil cilj navedene direktive.

 

Prispevek prav tako obravnava vprašanje razmejitve zavarovanj okoljske odgovornosti od zavarovanj tradicionalne škode, ki nastane v okolju oziroma njihove združitve in ponudi primerjalni pregled sistemov finančnega jamstva v posameznih državah članicah, ki ga nadgradi s vprašanjem potrebe po usklajenem obveznem finančnem jamstvu na ravni celotne EU.

 

Skrb za naravo in okolje je vse prej kot anahronizem, vendar je, kljub nespornemu napredku v zadnjem desetletju tako na sociološkem kot tudi na pravnem področju, še vedno za marsikoga zgolj oblika novodobne navidezne družbene odgovornosti – slednje bi, kakor izhaja iz omenjenega prispevka, v veliki meri spremenilo učinkovito partnerstvo oz. intenzivnejša vključitev zavarovalniškega sektorja v sistem varstva okolja.

 

Tadej Matičko, strokovni sodelavec IZOP

 

 

[1] Med pobudnikih in organizatorjih prvih Dnevov slovenskega zavarovalništva je bil sedanji ustanovitelj in programski vodja IZOP-a prof. dr. Šime Ivanjko.

[2] Zbornik konference v katerem so objavljeni vsi pisni prispevki, vključno s prispevkom Zavarovanja na področju varstva okolja – prostor za zavarovalništvo in partnerstvo z državo in (družbenim) okoljem je dostopen na naslovu: http://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/05/E-zbornik-24.-DSZ.pdf.

[3] Uradni list EU (L 143) z dne 30. 4. 2004, str. 56–75 (Directive 2004/35/ES of the European parliament and of the Council of 21 April 2004 on environmental liability with regard to the prevention and remedying of environmental damage).