Dne 9. 12. 2022 sem v predavanju pod naslovom »Slovenski pravni izumi, ki jih ni mogoče patentirati«, predstavil problematiko izumljanja novih škodljivih pravnih pristopov k urejanju določenih pravnih razmerij. Predavanje je organiziral Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru.
Uvodoma sem poudaril, da je slovenski zakonodajalec, skupaj z izvršilno oblastjo, v preteklih 30-ih letih samostojnosti Republike Slovenije storil vrsto napak, ki jih je pravno težko razumeti in s katerimi je bila storjena škoda državljanom in prebivalcem Slovenije. Najbolj vidna škodljiva napaka je pravna ureditev izbrisa ljudi in pravnih oseb ter premoženjskih pravic.
1. Izbris iz registra stalnega prebivalstva s tem , da je 5. februarja 1992 je MNZ izdalo navodilo o urejanju statusnih zadev tujca: če ima tujec dokumente, ki so jih izdali slovenski organi, se mu jih uniči, osebo pa napoti, naj si pridobi potni list svoje države. Tega dne je 25.671 prebivalcev Slovenije postalo ilegalnih tujcev. Izbris je bil samovoljno dejanje upravnih organov Republike Slovenije, ki ni imelo podlage v zakonu, in sta njegovo nezakonitost ugotovili tudi Ustavno sodišče RS in ESČP.
2. Izbris imetnikov deviznih vlog (1992) v višini do 976 milijonov DEM, ki je postal dolg RS in se naj bi izplačal kot obveznica 30. junija 2022 (Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog).
3. Izbris 6.570 pravnih oseb iz sodnega registra leta 1999 je bil opravljen na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, s katerim so bile prenesene vse obveznosti izbrisanih družb brez likvidacije na družbenike in delničarje. Do razveljavitve spornih določb o prenosu obveznosti izbrisanih družb v letu 2011 je še bilo dodatno izbrisanih nekqj tisoč predvsem družinskih podjetjih.
4. Izbris pravic delničarjev NKB, vlagateljev v sklade idr. Uprava NKB nam je, namesto opravičila, sporočila, »da je bilo žal v preteklosti premalo pozornosti namenjene temu, da bi delničarji, predvsem mali delničarji, in investitorji v druge tvegane vrednostne papirje banke bili bolje poučeni o tveganjih, ki jih prinaša lastništvo delnic in hibridnih oziroma inovativnih obveznic« .
Poslušalcem predavanja sem poskušal pojasniti, kako nas država in odgovorne oblastne strukture že desetletja prepričujejo, da so izbrisani sami krivi, ker pač ne poznajo predpisov in ker se niso dovolj poučili …
Podrobneje sem se zadržal pri izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999, ki je bil predmet številnih sprememb in dopolnitev ter razlag oziroma obravnav na ustavnem sodišču in Sodišču za človekove pravice in je bilo v zvezi s tem zakonom opravljenih več deset tisoč sodnih postopkov oziroma izvršilnih postopkov, ki še vedno tečejo. Pojasnil sem, zakaj sem bil v to problematiko vključen kot pravnik in zakaj aktivno delujem na reševanju posledic tega zakona že 23 let. Posebej sem opozoril na zakonske postopke, v katerih sem nastopal kot avtor oziroma soavtor osnutkov zakonov leta 2007, 2011, 2018 in 2021, s katerimi sem poskušal odpraviti krivice, storjene približno 30.000 oškodovancem.
Izpostavil sem zlasti problematiko Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR iz leta 2021), katerega zakonski predlog je bil, v postopku sprejemanja v DZ, z amandmaji spremenjen tako, da nihče od več deset tisoč oškodovancev ne more izpolniti pogojev za pridobitev delne odškodnine. Opozoril sem, da je celotna problematika izbrisa pravnih oseb in poskusov odprave škodljivih posledic omenjenega izbrisa objavljena v moji knjigi »Zakaj ste nas kaznovali«, ki jo je izdal Kulturni center v Mariboru 2021. V knjigi so prikazane vse nepravilnosti pri sprejemanju omenjenega zakona leta 1999. Ugotovljeno je, da so bili poslanci državnega zbora zavedeni, saj so pod imenom mojega osnutka Zakona o finančnem poslovanju, katerega sem pripravil za Ministrstvo za drobno gospodarstvo v Mariboru, glasovali o tekstu Predloga zakona o izbrisu neusklajenih in neaktivnih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance in Slovensko sodniško društvo. Sporni zakon je bil sprejet po hitrem postopku, čeprav je ESČP odločilo, da bi zakon s tovrstno vsebino lahko bil sprejet le ob obstoju izrednih okoliščin.
Na koncu predavanja sem podal tudi manj znano informacijo, da je vlada RS predložila brata glavnega pobudnika in zagovornika zakona o izbrisu družb kot sodnika gosta v velikem senatu na ESČP v zadevi odločanja o problematiki izbrisa pravnih oseb. V svojem ločenem mnenju je nasprotoval stališču velikega senata ESČP, da bi Slovenija lahko sprejela takšen zakon le pod pogoji izrednih okoliščin.
Po predavanju so slušatelji imeli možnost postavljanja vprašanj in prejema podrobnejših pojasnil, saj gre za obsežno in pravno zapleteno vsebino.
Šime Ivanjko