Kot otroci smo radi slišali pohvale, da smo pridni. Tudi kot odrasli radi pohvalimo otroke, kako pridni so, čeprav ne vem, kaj to natančno pomeni. Znana psihoterapevtkadr. Saša Krajnc meni, da je priden tisti otrok, »ki je neviden, neslišen in brez ugovarjanja izpolnjuje zunanje zahteve in pričakovanja. Z drugimi besedami, kdor ugaja drugim in pri tem zanemarja svoje potrebe«. Sicer pa gospa Krajnc razmišlja, da »bi morali pohvale pogosteje ubesediti še kako drugače«.
Izhajajoč iz omenjene opredelitve pojma pridnost so najbolj »pridni« starejši, saj so, sicer prisiljeno zaradi družbenega okolja, prav to: nevidni, neslišni in brez ugovarjanja izpolnjujejo zahteve in pričakovanja družbenega okolja. Posebej pa so starejši prisiljeni ugajati drugim in zanemarjati sebe.Stroka opozarja na škodljive posledice pretirane pridnosti, kadar gre za otroke, ne pa tudi kadar gre za starejše.
Ne glede na to, da starejšim ne pritiče lastnost pridnosti, pa kljub temu izkazujejo svojo pridnost še v večji meri kot otroci, kot to lastnost lepo opisuje strokovnjakinja. Starejši z »ljubeznijo obsipajo druge, sami pa živijo v pomanjkanju skrbne ljubezni do sebe. S težavo sprejemajo podporo, nežnost in prijaznost. S težavo sprejemajo tudi ostale dobre stvari, kot so komplimenti, pomoč, darila. Odrekajo si podporo, ker mislijo, da zmorejo vse sami. Za druge skrbijo bolje kot zase. S težavo rečejo »ne«, ko mislijo ne in »da«, ko mislijo da. Za druge počnejo tisto, kar zmorejo narediti sami. Poskušajo opraviti vse, po možnosti popolno. Občutijo lahko, da bo kar konec sveta, če ne bodo vsega opravili. Nalagajo si preveč dela, potem pa se ženejo čez vse meje, dokler niso povsem utrujeni, izčrpani ali ne izgorijo«.
Osebno še nisem slišal, da bi kdo starejšemu/ši gospodu oziroma gospe rekel, da je priden/na. Strokovnjakinja ima prav, da je treba poiskati drugo besedo za pridnost starejših, vendar je vprašanje, ali se to sploh splača, glede na to, da družba pridnosti starejših sploh ne opazi, še manj pa jo ceni. Pogled tistih, ki vodijo družbo, je usmerjen le na oddaljene, natančno fokusirane horizonte in postanejo pozorni na starejše le takrat, kadar jim slednji s svojo pridnostjo meglijo leče daljnogleda …
Šime Ivanjko