Ob nedavnih naravnih katastrofalnih poplavah, ki so zajele velik del Slovenije, smo na televizijskih ekranih opazovali obraze starejših ljudi s solznimi očmi, ki so pripovedovali, kako so v trenutku izginevale hiše, mostovi, ceste, stanovanjske premičnine in ostalo premoženje v valovih deroče vode.
Le kdo se ni poskušal vživeti v situacijo tistih, ki so zaradi naravnih ujm izgubili praktično vse ali pa večino osebnega oziroma družinskega premoženja.
Starejši ljudje bolj trpijo zaradi naravnih katastrof kot mlajši. To je posledica njihove večje fizične in psihološke ranljivosti, oslabljenega imunskega sistema, manjše telesne vzdržljivosti in več zdravstvenih težav ter slabšega socialnega položaja v družbi. Poleg tega težave z mobilnostjo otežijo hitro in varno evakuacijo iz ogroženih območij. Starejši ljudje včasih živijo sami ali so odvisni od določene ravni oskrbe. V primeru naravnih katastrof lahko izgubijo dostop do nujnih oskrbovalcev, zdravstvenih storitev in drugih virov pomoči. To lahko povzroči dodatno stisko in negotovost.
Ob večji psihološki ranljivosti se starejši ljudje lahko zaradi naravnih katastrof soočajo tudi s povečanim stresom. Spremembe v okolju, evakuacija, izguba doma in splošna zmedenost, tesnoba in strah lahko vplivajo na njihovo psihološko dobro počutje.
Prisoten občutek nemoči in negotovosti se starejšim povečuje, če se jim ne nudi ustrezne podpore in jim niso na ustrezen način podane informacije o načrtih za reševanje pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Analize položaja starejših ob preteklih dogodkih bi verjetno pokazale, da v načrtih reševanja in nudenja pomoči prizadetim manjka del načrta za reševanje in pomoč starejšim osebam. Malo je verjetno, da imajo ustrezne institucije spiske starejših ljudi na svojem območju, ki bi se jim morala nuditi posebna pomoč in varstvo.
Starejši v sodobni družbi potrebujejo, podobno kot otroci, posebno obravnavo v načrtih reševanja in v postopkih njihovega varstva ter posebej skrbno pripravljene ukrepe.
Pravniki se zavzemamo (o čemer sem že pisal) za oblikovanje posebnega prava starejših, v katerem bi se pravno sistemsko uredil položaj starejših oseb in njihove pravice ter zlasti pravno varstvo pred diskriminacijo v družbi, vključujoč pravno ureditev socialne varnosti, ki je sedaj le parcialno nedosledno urejena v različnih predpisih. Pravniki menimo, da bi za določena kazniva dejanja storjena starejšim, bilo primerno predpisati tudi višjo kazen!? Ni sporno, da si starejša generacija v naši družbi, ki je svojim delom prispevala današnjemu blagostanju , zasluži
več pozornosti in družbenega, zlasti pa pravno varovanega varstva, ki ni odvisno le od vsakokratne politične volje oblastnikov.
Š. Ivanjko