Denar je čudna zadeva, saj nas spremlja celo življenje in tudi vpliva na nas, tako da si lahko zastavimo vprašanje, ali daje smisel našemu življenju. Rek »Denar je sveta vladar« je bil znan že v starem Rimu «Pecunia princeps mundi est”. Pisateljica Ana Malenica je omenjeni rek posrečeno spremenila v »Človek sveta vladar, denar njegov ječar«.
Denar spremlja človeško civilizacijo že od sedmega stoletja pred našim štetjem in nas danes spremlja od rojstva do smrti. Denar, kot ga poznamo danes, se je razvil skozi dolgo zgodovino različnih postopkov izmenjave. Sprva so ljudje za izmenjavo blaga in storitev uporabljali barter sistem, kjer so neposredno menjavali eno dobrino za drugo, ki je zahteval dvojno vzajemno potrebo – oseba A bi morala imeti nekaj, kar oseba B želi, in obratno. Kovanci denarja so se pojavili okoli 7. stoletja pr. n. št. v stari Lidiji (današnja Turčija). Prva znana uporaba papirnatega denarja sega v Kitajsko v 7. stoletje. Papirnati denar je bil lažji za prenašanje in shranjevanje kot kovanci, zato se je njegova uporaba širila po svetu. Papirnati denar je pogosto v prometu blaga in storitev zadnjih 400 – 500 let zamenjala menica, kot obljuba trgovca v enem kraju, da bo prinesitelju menice njegov prijatelj izplačal denar v drugem kraju. Sčasoma so banke in druge finančne institucije prevzele vlogo izdajateljev denarja in začele izdajati bančne bankovce ter izvajati posle z denarjem, ki se v zadnjem času premika v digitalno obliko. Večina transakcij se zdaj izvaja elektronsko prek kartic, spletnih bančniških storitev in digitalnih denarnic.
Zavedamo se, da je nujno pravilno ravnanje z denarjem, vendar nam nihče ne pove, kaj to pomeni. Vsak mora sam ustvariti pravila ravnanja z denarjem. Če želimo izvedeti, kaj nam denar pomeni, si moramo zastaviti vprašanja, ki jih predlagajo strokovnjaki.
Pomembna vprašanja so na primer: «Kaj bi spremenil v življenju, če bi zadel na loteriji večji znesek denarja? Ali ne bi mogel doseči sprememb, ne da bi zadel na loteriji? Kako lahko ohranim svoje bogastvo v naslednjih desetih, dvajsetih in tridesetih letih? Za katere ljudi sem finančno odgovoren? Kaj lahko počnem s prijatelji ali družino, kar si bodo vsi zapomnili do konca življenja?« Odgovori na ta vprašanja omogočajo pravilno ravnanje z denarjem in nam pomagajo porabiti ga na način, ki nas na koncu naredi srečnejše in zadovoljnejše.
Če pa so naša razmišljanja usmerjena na vprašanja, kako naj svoj denar vložimo v kratkem času, da se mastno povrne, oziroma naj investiramo v Bitcoin, igramo loterijo in druge igre, ali naj kupimo boljši avto kot naš sosed, najbolj prosperitetno delnico, sklenemo življenjsko zavarovanje, prodamo svoje naložbe v investicijske sklade ipd., pa nam zbujajo negativne občutke: zavist do drugih ljudi, strah pred izgubo in nenasitno lakoto po »več«.
In če nas vodijo čustva, kako zaslužiti z denarjem oziroma ga povečati, nikoli ne bomo prišli do točke, ko bomo preprosto zadovoljni. Sicer pa so to ugotovili že stari Rimljani v znanem reku: »Pecunia, si uti scis, ancilla est; si nescis, domin« (Denar je uporabno sredstvo, če ga znaš uporabljati; če ga ne znaš, je tvoj gospodar).