UVOD
V konkretnem primeru gre za menični spor, v katerem je temeljno vprašanje, ali je predložena menica izpolnjena v skladu z Zakonom o menici[1] in ali menica predstavlja verodostojno listino, ki je podlaga za tožbeni zahtevek tožeče stranke X. Pri opisu dejanskega stanja v meničnem sporu se je treba omejiti le na menično pravno pomebne gotovitve. Kadar je menica sporna se zastavljata predvsem dve vprašanji glede dejanskega stanja:
- prvo vprašanje glede dejanskega stanje je, ali je menica pravilno izpolnjena,
- drugo vprašanje pa, kateri je pravni temelj izdaje sporne menice oziroma ali obstaja povezava med menico in temeljnim pravnim poslom.
V konkretnem primeru ni neposredne povezave med temeljnim pravnim poslom (nakup blaga) in izdano menico, glede na to, da bi naj bila menica izdana za zavarovanje s strani tretje osebe.
V meničnem pravu je za pravilno opredeljevanje veljavnosti menice potrebno izključno ugotoviti vsebino zapisov na sami menici. Obravnavana menica je bila domnevno izpolnjena s strani remitenta v menici družbe y.
V osnovi gre namreč za bianko menico, ki jo je izdajatelj fizična oseba –direktor družbe X izročil pooblaščencu iz menične izjave, da jo le-ta izpolni kot menično zavarovanje za svoje terjatve, ki bi jih naj imel do izdajatelja menice, ki pa sploh niso obstajale. Menična izjava je brez datuma, iz nje tudi ni razvidno za kakšne terjatve pooblaščenca in prejemnika menice gre. Iz pojasnil osebe, ki je podpisala bianko menico, je bilo dogovorjeno poroštvo direktorja družbe za družbo poslovnega partnerja, ki je bila dolžnica iz temeljnega posla.
Za veljavnost meničnega razmerja je potrebno upoštevati temeljni pravni posel le, če je iz menice razvidno, da gre za pravno razmerje med podpisnikom na menici in remitentom, to je upnikom iz temeljnega posla. V konkretnem primeru to ni slučaj in zaradi tega je irelevantno razmerje med družbo x in remitentom iz menice. Mogoče je domnevati, da je obravnavano menico gospod A podpisal in izdal kot direktor svoje družbe, ki ni neposredno sodelovala v temeljnem poslu. To sledi iz vsebine menične izjave, s tem, da ob svojem podpisu kot izdajatelja ni navedel imena firme družbe, katere direktor je bil. Domnevna zaveza g. A naj bi v sporni menici temeljila na omenjeni opustitvi pravno veljavnega podpisa direktorja družbe katera bi naj po dogovoru prevzela poroštvo. Omenjeno jamstvo oz. menična zaveza gospoda A ne temelji na neposredno temeljnem poslu, t.j. dobavi blaga s strani remitenta, izdajatelju sporne menice. Domnevati je, da je g. A v poslovnih razmerjih do poslovnega partnerja družbe X nastopal kot osebni porok, s tem da je to poroštvo prevzel z izdajo lastne bianko menice, za takšno poroštvo pa je nesporno pomembno, da ni akcesorno glede na temeljni pravni posel.[2] Njegova zaveza kot zaveza meničnega dolžnika (na bianko menici) je namreč abstraktna, saj ni bil stranka temeljnega posla.
- Pravna vprašanja
Pravna vprašanja, ki se zastavljajo pri obravnavani menici so:
- Ali je dal podpisnik menične izjave pravilno pooblastilo upniku iz omenjene menice za njeno izpolnitev in ali je pooblaščenec na podlagi menične izjave, to je družba X pravilno izpolnil menico in ali je bil sploh upravičen izpolniti menico.
- Glede same menice se zastavlja vprašanje ali je menica izpolnjena v vseh tistih bistvenih delih, ki morajo biti vneseni v bianko menico, da bi menica dejansko imela pravno naravo in veljavnost vrednostne listine v skladu z Zakonom o menici.
- Ali je menica, ki jo je podpisal pooblastitelj menične izjave dejansko menica, za katero je dano omenjeno pooblastilo.
- Pravne podlage
Za odgovore na zastavljena vprašanja je potrebno uporabiti neposredno podatke iz menične izjave in same predložene menice ob uporabi zakonskih določil Zakona o menici, sodne prakse ter teorije.
- Pravno mnenje
V postopku ugotavljanja veljavnosti in unovčevanja menice ni bistveno vprašanje zakaj je izdajatelj pri lastni menici ali trasant pri trasirani menici izdal menico oziroma dal pooblastilo določeni osebi, da izpolni menico, ki jo je pooblastitelj menice kot bianko menico podpisal.
Če je iz menice ali iz meničnega pisma razviden tudi temeljni posel, na podlagi katerega je izdana menica in ima v skladu z Zakonom o menici menični dolžnik pravico ugovora iz temeljnega posla, je sodišče dožno ugotavljati povezanost vsebine menične izjave, vsebine menice (zapisov na menici) in njihovo medsebojno povezanost s temeljnim poslom.
Če iz menice ali menične izjave ni razvidno na podlagi katerega posla je menica izdana, ni mogoče, da bi sodišče ugotavljalo omenjeno povezanost z uporabo drugih dokaznih sredstev v dokaznem postopku.
Abstraktnost menice je bistvena lastnost meničnega poslovanja in za izpolnitev obveznosti iz menice ni treba ugotavljati zakaj je menica izdana, če ne gre za temeljni posel med podpisniki na menici in imetnikom menice.
V konkretnem spornem primeru iz menice in menične izjave sploh ni razvidno za kakšen pravni posel gre in med katerimi subjekti je sklenjen. Bistveno pa je, da tega ni mogoče ugotoviti niti na podlagi dveh predloženih, v meničnem postopku edinih relevantnih listin.
4.1. Sporno pooblastilo
V konkretnem primeru je potrebno ugotoviti, da obstaja še vrsta spornih vprašanj, vendar je nesporno, da je menica nepravilno izpolnjena.
Dejstvo je, da je bila uporabljena standardna menična izjava, ki jo je družba X uporabljala za druge svoje pravne posle, v katerih je omenjena družba nastopala kot dobavitelj določenega blaga kupcem. Konkretna menična izjava ne odgovarja dejanskemu stanju in pravni podlagi zaradi katere je g. A podpisal menico in izročil bianko menico osebi, ki ni navedena v menici kot remitent oziroma upnik iz temeljnega posla. V menični izjavi bi moralo biti izrecno navedeno, da izdajatelj menice pooblašča družbo X in konkretno osebo, da izpolni njegovo lastno menico v imenu in za račun tretje osebe tj. v sporni menici navedenega remitenta. Takega pooblastila pa izdajatelj menice ni dal družbi X, ki ni imela osnove prenesti pooblastila na tretjo osebo, ker gre za pooblastilo intuitu personae. Družba X je lahko izpolnila menico v svojem imenu in navedla sebe kot remitenta.
Menica se ne sme znajti v rokah tretje osebe brez indosamenta. V konkretnem primeru pa menica ni bila indosirana na tožečo stranko in tudi ni razvidno kdo in zakaj je menico sploh izpolnil.
V menici je še vrsta dodatnih napak, zlasti pa je napaka v tem da je za izdajio menice bil uporabljen obrazec trasirane menice brez vnosa potrebnih sprememb.
Nadaljna obrazložitev in mnenje je le dostopno članom IZOP.
[1] Zakon o menici Ur. l. FLRJ, št. 104/46, 33/47 – popr.,Ur. l. SFRJ, št. 16/65, 54/70, 57/89, Ur. l. RS, št., št. 13/94 – ZN in 82/94 – ZN-B).
[2] Podrobneje o tej problematiki glejte v sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 12/2013, ki je objavljena v: Sodnikov Informator, Ljubljana, št. 10 / 2013, str .42-44 in Šime Ivanjko etal. Menični vodič, Inštitut za zavarovalništvo v Mariboru, 2014, str. 202.
