Abstract
Some experts have already drawn attention to this unregulated payment system, the use of which allows money laundering, tax evasion, … there is also no single legal definition of cryptocurrency, as it will be discussed in more detail below.
Zanimanje za vlaganje v kriptovalute, virtualne decentralizirane denarne valute, ki delujejo v omrežju prirejenih deležnikov, se iz dneva v dan povečuje, medtem, ko številni v kriptovalutah vidijo veliko investicijsko priložnost, nekateri strokovnjaki že opozarjajo na nereguliranost tega plačilnega sistema, katerega uporaba omogoča pranje denarja, davčne utaje,… enotna ni niti pravna definicija kriptovalute, kot bo podrobneje obravnavano v nadaljevanju.
Da bi bolje razumeli zmedo glede definiranja kriptovalut, je potrebno poznati princip njihovega delovanja. Vzemimo za primer kriptovaluto Bitcoin, ki predstavlja spletni plačilni sistem brez osrednjega organa, ki bi nadzoroval in ščitil uporabnika pred različnimi riziki. Uporabniki se lahko predmetnemu plačilnemu sistemu pridružijo z naložitvijo programske opreme kriptovalute na računalnik in odprtjem elektronskega računa. Na osnovi programa in elektronskega računa lahko nato kriptovaluto prejemajo ali prenašajo na druge elektronske račune. Navedeni sistem deluje na podlagi blockchain tehnologije, pri kateri je ključnega pomena glavna knjiga, ki beleži vse transakcije v sistemu. Glavna knjiga je razdrobljena v povezane bloke, kar zagotavlja redosled. Sistem omogoča ustvarjanje novih blokov z rudarstvom, ki predstavlja matematični proces ustvarjanja novega bloka. Pri tej operaciji »rudarji« v omrežje oblikujejo bloke za vpis v glavno knjigo, kar služi potrjevanju transakcij, v zameno za delo pa so »rudarji« nagrajeni z določeno količino kriptovalute, v danem primeru z bitcoini.
Bitcoin je ustvarila neznana oseba (ali organizacija) pod psevdonimom Satoshi Nakamoto. Gre torej za plačilni sistem neznanega izdajatelja, ki pravno ni reguliran. To pomeni, da »pravila igre« niso jasno definirana, niso zagotovljene materialne in procesne določbe, niti ne obstaja organ (na primer klirinška družba), ki bi bdel nad pravilnim izvajanjem plačilnega sistema, kar bi plačilnemu sistemu zagotavljalo osnovne standarde varnosti in upravičilo zaupanje v novodobno obliko prenosa transakcij na podlagi programske opreme »blockchain«. Odsotnost pravne varnosti ponazarja tudi primer, ko se je skupnost, ki uporablja navedeni plačilni sistem, na netransparenten način odločila, da se bo kriptovaluta Bitcoin razdelila na dva dela, in sicer na Bitcoin in Bitcoin Cash.
Strnemo lahko:
- da gre pri kriptovalutah za pravno neregulirane elektronske plačilne sisteme, ki temeljijo na tehnologiji blockchain,
- da se s kriptovalutami trguje na elektronskih borzah oziroma platformah,
- da se za ustanavljanje kriptovalut uporabljajo različni modeli pridobivanja sredstev.
Države so na različne načine pristopile k definiranju in posledično reguliranju kriptovalut, v nekaterih (na primer Ekvadorju) je poslovanje s kriptovalutami nezakonito. V Sloveniji zakonodaja ne ureja področij, povezanih s poslovanjem z virtualnimi denarnimi valutami, glede samega pravnega definiranja kriptovalut pa je Ministrstvo za finance zgolj zavzelo stališče, da bitcoin ni ne finančni inštrument ne denarno sredstvo v smislu veljavne zakonodaje.[1] Evropska unija je kriptovalute obravnavala z davčnega vidika, dodatno se je poskusilo virtualne denarne valute umestiti pod določbe direktiv, a so kriptovalute ostale pravno nedefinirane.[2]
Zanimivi pristopi k pravnemu definiranju kriptovalut izhajajo iz Združenih držav Amerike. Ameriška komisija za trgovanje z blagovnimi rezervami je leta 2015 kriptovaluto namreč smatrala kot blago oziroma surovine[3], s čimer jo je izenačila s surovinami, kot so na primer zlato, soja, kava… Blago in surovine kot terminski pravni posli kotirajo na borzi, poslovanje z njimi pa je pravno regulirano, konkretno s The Commodities Exchange Act (CEA). Do poskusa uvrstitve kriptovalute med blago oziroma surovine je prišlo, ker platforma Coinflip, ki je uporabnikom ponujala storitev nakupa in prodaje kriptovalut, ni upoštevala pravnih predpisov s področja borznega poslovanja, ko je preko svoje platforme sklepala terminske pogodbe za kriptovaluto Bitcoin, saj je smatrala, da k temu ni zavezana, ker kriptovaluta ni bila nikjer definirana kot vrsta blaga, ali surovine.
Ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo je letos objavila rezultate poročila glede programske tehnologije »DAO/DAC«. Slednja predstavlja organizacije, ki se izvajajo po pravilih, kodiranih v računalniških programih, oziroma v pametnih pogodbah – »smart contracts«. Vse transakcije in pravila se ohranjajo na programski opremi blockchain. Predmet preiskave so bile prve izdaje kriptovalute (ICO ali IPCO). Začetna ponudba kovancev (ICO) je predstavljala neregulirane vložke, s katerimi so se zbirala sredstva za novo kriptovaluto podjetja. Šlo je torej za zgodnjo ponudbo določenega odstotka kriptokovancev investitorjem v zameno za vložek – standardno plačilno sredstvo (dolar, evro…) ali pa že obstoječo kriptovaluto (bitcoin, ethereum…). Opisani postopek je podoben postopku, ko družba svoje vrednostne papirje ponudi na trgu vrednostnih papirjev. Komisija je podala mnenje, da gre opisane izdaje kriptokovancev tretirati kot vrednostne papirje in so posledično podvrženi borzni zakonodaji – Securities Exchange Act. Nadalje je v poročilu zapisano, da v primeru, da postopek vlaganja v novo valuto prestane Howeyev test, ki zahteva, da gre za investiranje z namenom ustvarjanja dobička, pri čemer je ta odvisen od angažmaja ustanoviteljev (nove kriptovalute), kriptovaluta zapade pod nadzor Ameriške komisije za vrednostne papirje, kar se presoja posebej, od primera do primera.[4]
Članice Evropske unije zavzemajo različne definicije kriptovalute. Zvezni organ za finančni nadzor v Nemčiji na primer meni, da je potrebno kriptovalute v skladu z določili nacionalne zakonodaje s področja bančništva – Kreditwesengesetz (KWG) definirati kot pravno zavezujoč finančni inštrument, oziroma alternativno računovodsko enoto, ki je namenjena zasebnim menjalnim poslom. Kriptovalute naj bi bile primerljive z devizami, vendar niso zakonito devizno sredstvo.[5]
Navedene pravne definicije, ko se je kriptovalute smatralo kot blago (surovine), vrednostne papirje, oziroma alternativno računovodsko enoto, kažejo, da določeni zakonodajni okvirji že zadoščajo za (vsaj delno) regulacijo in nadzor nad kriptovalutami, potrebna je le jasna definicija slednjih, da jih je možno umestiti pod obstoječe zakonske določbe.
Ker lahko predpostavljamo, da veliko vlagateljev sistema delovanja kriptovalut sploh ne pozna, ali razume, in ne ve, kakšni so riziki, bi bilo potrebno poleg pravne definicije in regulacije razmisliti tudi o prepovedi oglaševanja navedenega sistema, ker je za navadnega potrošnika prekompleksen. Takšno prepoved je Francija uzakonila v primeru FOREXa.[6]
Vedno znova lahko ugotovimo, da se zgodovina ponavlja, pri čemer se zgolj zamaskira v novo podobo. Na Nizozemskem na primer je v 17. stoletju zavladala »tulipanomanija«, ko je vrednost tulipanov poskočila v nebo, dokler ni v nekem trenutku nenadoma strmoglavila in privedla do ene najbolj znanih finančnih kriz v zgodovini… Zanimivo bo videti, če bodo po tej poti šle tudi kriptovalute in kakšna bo takrat njihova pravna definicija.
mag. Aleš Hojnik, LL.M. Finance (Frankfurt am Main)
[1] www.wikipedia.org, Legality of bitcoin by country or territory
[2] Ibidem
[3] CFTC Orders Bitcoin Options Trading Platform Operator and its CEO to Cease Illegally Offering Bitcoin Option a Facility for Trading or Processing of Swaps without Registration, September 17, 2015, release: pr7231-15, www.cftc.gov
[4] Securities and exchange commission securities exchange act of 1934, Release no. 81207/July 25, 2017, Report of Investigation Pursuant Section 21 (a) of the Securities Exchange Act of 1934: The DAO, www.sec.gov
[5] https://www.bafin.de/DE/Aufsicht/FinTech/VirtualCurrency/vrtual_currency_node.html
[6] 2017 Risk outlook, July 2017, Autorite des marches financiers AMF
Naslovnica: Freepik