V okviru 25. posveta Gospodarski subjekti na trgu in evropske dimenzije, ki ga je organizirala Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in je med 18. in 20. majem 2017 potekal v Portorožu, se je odvila tudi okrogla miza o gospodarskem kazenskem pravu in kaznivem dejanju zlorabe položaja, na kateri so sodelovali prof. dr. Zlatan Dežman, višji sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru, mag. Mojca Turinek, sodnica na celjskem okrožnem sodišču, prof. dr. Borut Holcman, teolog in pravni zgodovinar ter odvetnik dr. Miha Šošić, vodil pa jo je zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Šime Ivanjko. Osrednji predmet razprave na okrogli mizi so bila odprta vprašanja, povezana s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, določenim v 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, Uradni list RS, št. 50/12 s spremembami in dopolnitvami), ki so bila obravnavana v širšem kontekstu splošne problematike odnosa med gospodarskim kazenskim pravom in podjetništvom.
Udeleženci okrogle mize so uvodoma ugotavljali, da določba o kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti glede posameznih zakonskih znakov smiselno napotuje na predpise s področja gospodarskega prava in tako predstavlja »tiho« blanketno normo. Odgovor na vprašanje, ali je oseba pri opravljanju gospodarske dejavnosti z očitanim dejanjem zlorabila svoj položaj, prestopila meje svojih pravic, ali ni opravila svoje dolžnosti, je namreč potrebno poiskati v predpisih gospodarskega prava, ki urejajo področje, na katerem naj bi oseba protipravno delovala.[1]
Za ponazoritev je bil naveden konkreten primer, ko je tožilstvo obtožbo gradilo na očitku ravnanja obtoženih z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi in v nasprotju z dolžno skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo od članov organa vodenja ali nadzora gospodarske družbe zahteva 263. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami).
Udeleženci so razpravljali o različnih vidikih presoje ravnanja glede dolžne profesionalne skrbnosti in se strinjali, da predmetno kaznivo dejanje ni določno urejeno, kar je še posebej problematično z vidika rušenja vladavine prava z dopuščanjem možnosti za vmešavanje centrov politične moči in medijev v »ugotavljanje« obstoja kaznivega dejanja.
Postopki zoper vodilne delavce v gospodarstvu so namreč medijsko zelo spremljani, mediji pogosto insinuirajo na storitev kaznivega dejanja, ali prejudicirajo odločitev ter slikajo podobo situacije, ki nujno ne odseva dejanskega stanja, katerega ugotavljanje je v pristojnosti sodišča. Razprava se je zato dotaknila tudi nujnosti in zmožnosti (podzavestnega) distanciranja sodnika od medijskih pritiskov in »zahtev« družbe po obsodilni sodbi.
Nadalje se je razpravljalo o vrednotah in dobrinah, ki jih varuje kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Medtem, ko je v teoriji sprejeto stališče, da kazniva dejanja zoper gospodarstvo (kamor spada tudi obravnavano kaznivo dejanje) varujejo gospodarsko poslovanje ter vestnost in poštenje pri gospodarskem poslovanju[2], je bila podana misel, da se morda zasleduje ideja kaznovanja vodilnih oseb, v smislu generalne prevencije pred gospodarskim kriminalom.
Vodja okrogle mize prof. dr. Ivanjko je izzval tudi razpravo o kazenskopravni zaščiti podjetja kot instrumenta gospodarske družbe za doseganje njenih ciljev. Problematiko je osvetlil s konkretnim in aktualnim primerom, ko poslovodna oseba zaradi nevoščljivosti ali osebnih zamer odpove pogodbo o zaposlitvi glavnemu inženirju, nosilcu idej in inovacij, zaradi odhoda katerega gospodarska družba nazaduje. Navedeni primer ima, v kolikor se uresniči v dejanskem življenju, zelo negativne, če ne usodne posledice za gospodarsko družbo, a razprava med udeleženci ni ponudila jasnega odgovora, kako bi lahko opisano dejansko stanje uspešno subsumirali pod obravnavano določbo KZ-1 in torej dosegli kazenskopravno varstvo.
Na podlagi primera se je razprava razvila tudi v smeri (ne)upoštevanja posebnosti »podjetniške igre« in zanemarjanja pravno-etičnih ter socioloških vprašanj pri normativnem urejanju in v sodnih postopkih. Izrazil se je pomislek o potrebnosti tako obsežnega inkriminiranja podjetniških ravnanj ter omenila svobodna gospodarska pobuda kot način obrambe podjetnika v kazenskih postopkih.
Podjetništvo ima pozitivne učinke na gospodarsko rast, dolžnost države pa je, da ustvarja ugodno podjetniško okolje. Negativna konotacija, ki jo podjetništvu in podjetnikom pogosto pripisujejo mediji in javno blatenje vodilnih delavcev v gospodarstvu, prav gotovo ne vplivata vzpodbudno na odločitev za podjetniško udejstvovanje. Zasledovati je potrebno uravnoteženost, in sicer na način, da se s prenormiranjem in medijsko podprto represijo na poslovodne organe ne hromi dinamika podjetniškega poslovanja, hkrati pa se v okviru kazenskega prava še vedno varujejo pravno zaščitene vrednote in dobrine. Posledično je nujen strokovni dialog med organi pregona, sodišči in strokovnjaki s področja korporacijskega prava ter podjetništva, kot je predlagal prof. dr. Dežman.
[1] Sodba Višjega sodišča v Kopru, opr. št. II Kp 674/2009, z dne 27.3.2014.
[2] Ibidem.
Vir fotografije: Pravna fakulteta Univerze v Mariboru
Lara Grušovnik, univ. dipl. pravnica, doktorska študentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru