Razgovor z gospo Jasno Dominko Baloh, direktorico DOBE, začetnice in uspešne izvajalke online študija
Digitalizacija posega na vsa področja življenja posameznika. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije je tesno povezana z delovanjem organizacij. Posledično se nenehno spreminjajo kompetence, ki se pričakujejo od zaposlenih, na kar bi morali biti pozorni tudi izvajalci izobraževanj. Z gospo Jasno Dominko Baloh, direktorico DOBE, največjega zasebnega izobraževalnega zavoda v Sloveniji, smo se pogovarjali o njenih pogledih na potrebe udeležencev izobraževalnih procesov in o uveljavljenosti online študija.
Imate raznolike delovne izkušnje. S čim vse ste se ukvarjali, preden ste ustanovili DOBO?
Po diplomiranju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sem se zaposlila v gradbenem podjetju Stavbar. Delo na področju kadrovanja mi je predstavljalo velik izziv. Že komunikacija v podjetjih je namreč precej drugačna, kot smo je sicer navajeni, zaposlitev pa mi je omogočila, da sem delo v gospodarstvu spoznala do obisti. Stavbar je bil precej napreden, uporabljali smo računalnike, prvi je bil še tisti »na luknjice«. Podjetju je ob širitvi na tuje trge stalno primanjkovalo delavcev, veliko sem se zato ukvarjala z omejevanjem fluktuacije zaposlenih.
Po izkušnji na Stavbarju sem se zaposlila na Ljudski univerzi kot andragoginja. K delu sem pristopala na način, da sem vseskozi razmišljala o novih programih, seminarjih, ki bi jih lahko ponudili. Slednje smo izvajali za tajnice, delegate…
Karierna pot me je zanesla tudi v takratno Socialistično zvezo, kjer sem pokrivala področje izobraževanja. Vzpodbujali smo razvoj in inovacije na mariborskih osnovnih in srednjih šolah, naš moto je bil, da nam nihče ne more preprečiti, da ne bi imeli najboljše šole prav v Mariboru. Pričeli smo s projektom Mladi raziskovalci Maribora in uvajanjem računalnikov v osnovne šole. Spominjam se, da so se ravnatelji za te računalnike strašansko bali in jih celo zaklepali v omare, da se jih ne bi nihče dotaknil.
In potem je prišlo leto 1990…
Leta 1990 sem stala pred velikim izzivom, kako naprej in se odločila za samostojno pot. To mi je omogočila tudi spremenjena zakonodaja, ki je dovoljevala izvajanje zasebnega izobraževanja. Takrat sem ustanovila DOBO z željo po nečem drugačnem, pri čemer sem s pridom uporabila vse, kar sem se naučila v različnih delovnih okoljih.
Sprva smo pričeli z otroškimi tečaji v vrtcih, mislim, da smo bili prvi v Sloveniji, ki smo jih uvedli. Pri snovanju vsebin so nam pomagali strokovnjaki iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Postopoma smo pričeli tudi s poletnimi šolami za otroke, tudi teh v Sloveniji takrat še nihče ni ponujal. Sledili so jezikovni tečaji za odrasle, nato program srednje šole, program za brezposelne, ustanovitev višje šole, zatem fakultete. Tako je DOBA v teh 27 letih vseskozi rasla in je danes največji zasebni izobraževalni zavod v Sloveniji. Posebej smo ponosni na DOBA Fakulteto, na kateri študira več kot 1100 študentov, s čimer je največja zasebna fakulteta v Sloveniji in prekaša marsikatero javno fakulteto. Na fakulteti izvajamo že 9 dodiplomskih oziroma magistrskih programov.
Vse to smo dosegli tudi po zaslugi odličnih sodelavcev. Človek lahko ima še tako krasno vizijo in cilje, ampak če ob sebi nima prave ekipe, ki bi zastavljene cilje uresničevala, realizacije ni. Zelo sem ponosna, da smo izgradili tako dober tim.
Dober tim usmerja dober vodja. Katere svoje osebnostne lastnosti bi izpostavili kot ključne za uspešno vodenje DOBE?
Po naravi sem človek, ki rad razvija nove modele, išče drugačne pristope, že vpeljane stvari me ne pritegnejo prav veliko. Sem zelo ciljno usmerjena, znam tudi voditi do izpolnitve zastavljenega cilja. Marsikaj me zanima, rada se vedno znova učim in nova spoznanja nato uspešno prenašam v delovno okolje. Kadar je to potrebno, si tudi upam.
Na DOBI veljate za slovenske pionirje na področju online študija. Kdaj ste ga pričeli razvijati?
Drži, smo prvi v Sloveniji, ki smo začeli razvijati online študij, že leta 1998. Razen nas na začetku nihče ni zares verjel, da bi online študij med Slovenci, ki veljamo za tradicionalen narod, lahko zaživel. Namesto, da bi se osredotočili na tradicionalne predstave o študentu, ki želi pred seboj visokošolskega učitelja in študijsko gradivo v fizični obliki, smo opazovali, kaj se na področju študija dogaja po svetu. Ugotovili smo, da imajo države odprte univerze in da informacijsko tehnologijo na različne načine aplicirajo v študijski proces. Kot izziv smo se odločili, da bomo ta način preizkusili v Sloveniji. Prvo leto smo imeli na online študij vpisanih 30 študentov, ki jih ni bilo strah nove oblike študija, danes jih je, skupaj s študenti višje šole, okoli 1300 takih, ki na naših programih študirajo izključno online, torej povsem brez fizične prisotnosti visokošolskega učitelja oziroma študenta v klasični predavalnici. Takšni programi so naša posebnost, saj ima študij na daljavo, oziroma e-izobraževanje, vrsto različnih pojavnih oblik. Najbolj pogosta oblika je kombiniran (blended) študij, ko učitelji kombinirajo delo v učilnici z e-predavanji, oziroma uporabljajo informacijsko tehnologijo za komunikacijo s študenti.
Kako ste pripravili online študij?
Preden smo uvedli lastni online študij, smo si pobliže ogledali vrsto fakultet v Evropi, ki so ga že ponujale. Bili smo na primer v Angliji, na Open university, pa v Nemčiji… Seznanili smo se z njihovimi dobrimi praksami, seveda pa vsega nismo mogli prenesti v slovenski prostor, ker smo na nekaterih področjih vseeno specifični.
Uvedli smo mentorski sistem online študija. To pomeni, da poleg visokošolskega učitelja, ki je prenašalec znanja, deluje in študente spremlja tudi mentor. Mentor vsak dan preveri aktivnost posameznega študenta, ali je ta odgovoril na postavljena vprašanja, napisal seminarsko nalogo… Praviloma so mentorji pri nas imenovani visokošolski učitelji, tako da lahko sodelujejo tudi pri ocenjevanju študentov, sicer pa imajo ključno vlogo pri vzpodbujanju, motiviranju, usmerjanju naših študentov. Če opazijo, da je študent neaktiven, mu takoj pošljejo elektronsko sporočilo, kje je vzrok. Interaktivnost pri online študiju je namreč ključna, študentje pri nas niso prepuščeni sami sebi. Študentje veliko sodelujejo pri delu v skupinah, dogovarjajo se po forumih. Timsko na daljavo opravljajo različne projekte, kar vse omogoča informacijska tehnologija. Profesorji se pri predmetih poslužujejo tudi krajših predavanj v obliki webinarjev. Slednje je potrebno ločiti od vnaprej posnetih predavanj, saj webinarji omogočajo neposredno komunikacijo študentov s profesorjem.
V čem se DOBA razlikuje od drugih izobraževalnih institucij?
Naša vizija je DOBA kot šola, ki vidi dlje, preko naših meja in v bodočnost. Kar nekaj izobraževalnih zavodov v Sloveniji ponuja »online« izobraževanje, a gre dejansko za kombinirano obliko, o kateri sem govorila že prej. Nekatere institucije pošiljajo svojim študentom večurna vnaprej posneta predavanja na elektronsko pošto…
Problem je v tem, da v Sloveniji ni izoblikovanih standardov za e-izobraževanje, ki bi določali pedagoške standarde in opredelili, kdaj se izobraževanje šteje za online izobraževanje, kakšno tehnično in ostalo podporo mora izobraževalni zavod zagotavljati. Posledično želimo ustanoviti center odličnosti za online študij, v povezavi še s kakšno fakulteto. Ker navedenega trenutno nimamo, vsaka institucija dela po svoje, kar pa ni dobro zaradi kandidatov za online študij, ki si pred vpisom ne znajo predstavljati razlik. DOBO se zato trudimo predstavljati predvsem z izjavami, v katerih svoje izkušnje opisujejo naši študentje in diplomantje, nudimo preizkusni predmet, študentje se lahko vključijo v uvajalne tedne in se iz študija takoj po pričetku izpišejo, če ugotovijo, da jim ne ustreza, mi pa jim povrnemo strošek šolnine… Naša ključna prednost je celostna podpora študentom pri online študiju.
Organiziranost DOBE je posledično najbrž precej drugačna kot na drugih izobraževalnih institucijah?
Na DOBI smo res organizirani drugače, kot to velja za javne fakultete oziroma druge izobraževalne zavode. Imamo vodje programov, ki skrbijo za usklajeno komunikacijo med profesorji, mentorji in študenti, dodatno smo uvedli tudi svetovalce za študij. Študente dojemamo kot partnerje in naš cilj je, da jih pripeljemo do diplome. Seveda ne v smislu, da se namesto njih učimo, ampak, da jim zagotovimo podporo, kjer jo potrebujejo. V ta namen imamo ustanovljen kompetenčni center, ker smatramo, da je naloga vsake fakultete, da študente nauči, kako se učiti.
Kakšni so vaši pedagoški pristopi pri online študiju?
Ker naši študijski programi niso kombinirani, ampak potekajo izključno online, pomeni, da se mora visokošolski učitelj pri pripravi predmeta nujno postaviti v vlogo študenta in znati predvideti, kaj bo slednjega v nekem trenutku zanimalo, kje bi lahko naletel na težave. Zelo velik poudarek zato dajemo načrtovanju pedagoškega procesa, pri čemer našim učiteljem, ki so v glavnem pravniki, ekonomisti, nudimo pedagoško podporo s področja visokošolske didaktike, s čimer zagotavljamo, da je posamezen predmet pripravljen v skladu z našimi standardi. Ta pedagoški vidik, način, kako zagotavljati kvaliteten online študij, predstavlja našo inovativnost. Ponudba tehnologije in orodij za izvedbo online študija je na trgu namreč velika in se nanjo nismo toliko osredotočali kot na pedagoško inovativnost. Tehnologijo in potrebna orodja imamo s celostno podporo namreč v najemu, koristimo Blackboard.
Ste online študij, ki ga izvajate, morda certificirali?
Zelo smo ponosni, da smo postali prva visokošolska institucija v Jugovzhodni Evropi, ki je prodobila mednarodni certifikat kakovosti online študija UNIQUe (European Universities Quality in e-Learning), ki ga podeljuje Evropska fundacija za kakovost v e-izobraževanju. Poudarek certifikata je prav v pedagoškem inoviranju, oziroma v vlogi učitelja v online pedagoškem procesu, ne pa na uporabljani informacijski tehnologiji.
Kako so online študij sprejeli DOBINI profesorji, sploh tisti, ki sicer prihajajo iz javnih fakultet?
Nekateri profesorji so imeli uvodoma odpor do online študija, ko pa so spoznali njegove prednosti in opazili aktivnost študentov, so nad njim postali navdušeni. Profesorji ugotavljajo, da so naši študentje bolj proaktivni, pri nas ni zgolj pasivnega poslušanja predavanj in nato kampanjskega učenja pred izpitom. Študent je primoran delati sproti, vsak teden mora opraviti določeno nalogo, bodisi kratek online test, ki se, kot vsi izpiti pri nas, snema, bodisi mora napisati projektno nalogo. Te aktivnosti so sestavni del skupne ocene študenta pri posameznem izpitu. Končni izpit ima pri določanju skupne ocene namreč pri nas dokaj nizek vpliv, okoli 20, največ 30%. Pomembnejše nam je, da se študentje naučijo uporabljati pridobljeno znanje.
Poudarek vaših študijskih programov je torej na praktični uporabi znanja?
Tako je, ker menimo, da se mora posameznik v terciarnem izobraževanju poleg usvajanja strokovnih znanj, nujno naučiti, kako poiskati ustrezne informacije, ki jih je danes na internetu ogromno. Pri tem mora biti seveda sposoben ločiti zrno od plevela, pravo informacijo ustrezno uporabiti in na tak način reševati probleme. Usvajanje teh veščin se nam je zdelo ključno pri razvijanju vseh naših študijskih programov, tudi doktorskega. Žal mi je, da v Sloveniji nimamo dveh vrst doktorskih programov, kot je to urejeno v Združenih državah Amerike, poznamo namreč samo akademskega. Zdela bi se mi prednost, če bi bil v Sloveniji omogočen tudi praktični doktorski študij.
Doktorski program že izvajate?
Doktorski program s področja poslovnih ved smo že pripravili, trenutno čaka na akreditacijo in računamo, da ga bomo v prihodnjem študijskem letu že lahko ponudili. Tudi doktorski program bo, kot vsi naši programi, zelo interdisciplinaren. Realnost današnjega časa je, da posameznik menjava poklice oziroma področja dela, zato ozka strokovna usmerjenost ne zadostuje več.
Po katerih kriterijih izbirate strokovanje za sodelovanje pri izobraževanju?
Želimo si pritegniti najboljše visokošolske učitelje, saj so ti kot osrednji nosilci študijskega procesa nujni za kvaliteto naših programov in to nam uspeva. Iščemo predvsem učitelje praktike, kar ni prav enostavno. Marsikateri profesorji v svoji karieri v podjetju namreč nikoli niso delali. Diplomirali, magistrirali in doktorirali so pogosto na isti fakulteti, po možnosti celo pri istem mentorju. Posledično študente težko naučijo reševanja problemov, ki se v praksi pojavljajo v podjetjih, kar pa naši študentje in njihovi delodajalci pričakujejo. Seveda je pomembna tudi teorija, a je uporaba te teorije v praksi še pomembnejša in ta vidik od naših učiteljev pričakujemo. Veseli smo učiteljev, ki so zaposleni v podjetjih, oziroma so samostojni podjetniki, poleg tega pa so pridobili tudi znanstveni naslov oziroma visokošolske nazive, raziskujejo, objavljajo in teorijo kot tudi praktična znanja zato praviloma zelo uspešno prenašajo na študente…
Ker se poslovni svet hitro spreminja, morajo naši učitelji izpolnjevati naše standarde tudi v smislu uporabljanja aktualnih člankov in sodobnih gradiv. V današnjem času, ko je na voljo ogromno interaktivnih gradiv, zanimivih, sodobnih člankov, namreč ne razumem, zakaj bi ob odprtih virih še vedno bazirali na učbeniku, ki ga je pred mnogimi leti spisal določen profesor.
Kakšen je povprečni profil vaših študentov?
Naši študentje so večinoma že zaposleni in posledično v praksi poznajo težave v okolju, zato lahko na novo usvojeno znanje zelo hitro prenašajo v svoje organizacije. Študentje pri predmetih kot so marketing, komuniciranje… pripravljajo projekte, s katerimi poskušajo rešiti obstoječ problem, ali ponuditi nove priložnosti za podjetja, v katerih so zaposleni. Delodajalci prepoznavajo uporabno vrednost projektnih nalog, ki jih v okviru zelo praktično naravnanih predmetov pripravljajo naši študentje.
Študirajo na DOBI tudi študentje iz drugih držav?
Pred 10 leti smo študijske programe začeli izvajati v Srbiji, pred 5 leti pa na Hrvaškem, pri čemer več študentov prihaja iz Hrvaške kot iz Srbije. Danes naši študentje prihajajo iz 35 držav sveta, kar predstavlja odlično priložnost za mreženje, poslovno sodelovanje. Od tega približno 40 % študentov prihaja iz JV Evrope. Študijske programe prevajamo v angleški, hrvaški in srbski jezik.
Spremljate karierni razvoj vaših diplomantov?
Vsako leto poleg naših študentov in diplomantov anketiramo tudi njihove delodajalce, ker nas zanima, kaj se dogaja z našimi diplomanti v njihovih nadaljnjih karierah. Ugotavljamo, da kar 56 % naših diplomantov napreduje v roku šestih mesecev po diplomi. Delodajalci poleg na novo usvojenih strokovnih znanj visoko ocenjujejo pridobljene kompetence naših diplomantov, kot na primer timsko delo. Naši diplomanti so sposobni tudi odlične organizacije časa, ker so k temu s tedenskimi aktivnostmi, ki jih morajo sproti opraviti, primorani. Vešči so uporabe sodobne informacijske tehnologije, saj jo uporabljajo pri online študiju. Med našimi študenti se stke tudi veliko socialnih vezi, kar marsikdo za online študij ne bi pričakoval, saj se na podelitvi diplom nekateri študentje šele prvič vidijo, a ker so med študijem sodelovali v timih, se pogovarjali forumih, čutijo, da so med sabo povezani. Včasih pokukamo na njihove forume in veseli smo, ko vidimo, kako se tolažijo, če kdo pade na izpitu, si pomagajo.
Leta 2014 je dekan DOBA fakultete postal prof. dr. Ovin. Kakšen je njegov doprinos?
Dr. Ovin je znan makroekonomist, redni profesor z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Njegova dodana vrednost za DOBA Fakulteto je res zelo velika. Poleg njegovega znanja in tega, da uči nekaj predmetov, so pomembna tudi njegova mnenja, ki se pojavljajo v javnosti. Odkar je dekan, smo na fakulteti izjemno okrepili znanstveno-raziskovalno delo. DOBA Fakulteta je namreč partner v 4 mednarodnih projektih. Sodelujemo tudi pri projektu, ki ga vodi Fakulteta za naravoslovje in matematiko, financira pa Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Bistvo tega projekta je razvoj, testiranje in ovrednotenje avtonomnega inteligentnega ter prilagodljivega e-učnega okolja za dvig informacijske pismenosti mladostnikov. Tudi z Inštitutom Jožefa Stefana zelo dobro sodelujemo.
Znano je tudi DOBINO sodelovanje z evropsko komisarko za promet, mag. Violeto Bulc. Lahko poveste kaj več o vsebini tega sodelovanja?
Mag. Violeta Bulc je z nami sodelovala že od samih začetkov. Prav ona je dala pobudo, da bi se predmeti mrežili, kar je poimenovala kot moč povezovanja misli, izkušenj in poslovnih modelov – od ideje do izvedbe. Študentje so na podlagi te ideje skupaj s podjetji pripravili različne projekte, njihove rešitve so bile kar nekajkrat nagrajene. Ta inovativni pristop smo prenesli tudi na druge predmete, saj se s povezovanjem vsebin tekom študija oblikuje celosten profil diplomanta.
Na DOBI predava tudi prof. dr. Ivanjko, programski vodja IZOP-a. Kako ocenjujete to sodelovanje?
Zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Ivanjko pri nas predava na magistrskih programih. Študentje mu podeljujejo zelo visoke ocene za njegovo delo, kar 6,2 na 7 stopenjski lestvici, vsako leto je tudi mentor kar nekaj magistrskim nalogam. Dr. Ivanjko ima veliko širino, izjemna strokovna znanja, prav tako pa pozna velik krog ljudi. Veliko nam je s svojimi kontakti pomagal pri vstopu na hrvaški trg. Radi ga vključujemo tudi v razvojne projekte fakultete.
DOBA se nenehno razvija. Nam lahko zaupate kakšnega od kratkoročnih ciljev?
Za bližnjo prihodnost imamo ambiciozen cilj ustanoviti poslovni center za vseživljenjsko izobraževanje. Takšni centri so po svetu že standard in mi čutimo dolžnost do naših diplomantov, da jih vsako leto oborožimo z novimi znanji. Kot tim strokovnjakov lahko sklop vsebin v obliki raznih krajših modulov, bodisi akreditiranih ali pa tudi ne, ponudimo tudi drugim zainteresirianim. Razvijamo torej koncept poslovnega centra, ki bi ponujal certificirano izobraževanje na različnih področjih, ki so primerna tudi za krajše izobraževanje, na primer na področju marketinga, upravljanja človeških virov, menedžiranja pametnih mest in podobno. Znotraj opisanega vidim tudi možnost za modul o temah s področja zavarovalništva. Z dr. Ivanjkom sva o takšnem predmetu že razmišljala pa potem ni prišlo do realizacije, znotraj izobraževanj v okviru poslovnega centra pa je ta ideja zanimiva in uresničljiva.
Kakšen je vaš pogled na prihodnost e-izobraževanja v slovenskem visokošolstvu?
Letos smo naredili raziskavo o stanju e-izobraževanja v visokošolstvu v Sloveniji, ki smo ga predstavili na pristojnem ministrstvu. Žal stanje ni vzpodbudno. Ugotovljeno je bilo, da pri uvajanju informacijske tehnologije v študijske procese v Sloveniji približno 20 let zaostajamo za drugimi državami v Evropi. Pri tem je DOBA seveda pozitivna izjema. Poudariti pa je potrebno, da ni problematična tehnologija, ta je v Sloveniji povsem zadovoljiva, problem je v pedagoških pristopih. Zgolj DOBA in še ena fakulteta izvajata množično odprte online tečaje, ostali ne, tudi zato, ker se jim ta pristop ne zdi primeren za visokošolstvo. Zaskrbljujoče je, ker so na vprašanja iz raziskave odgovarjali dekani. Veliko je torej nepoznavanja tega področja. Bolj bi se morali zavedati, da ni poslovanja brez digitalizacije in odgovornost fakultet je, da poskrbijo, da se študentje usposobijo na tem področju.
Z gospo Dominko Baloh se je pogovarjala Lara Grušovnik, strokovna sodelavka in urednica spletne strani Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru.