Znano je, da drugi veliko vedo o nas, česar mi sami o sebi ne vemo, in da mi vemo o drugih, česar oni o sebi ne vedo. Informacije o nas in o drugih se prenašajo preko obrekovanja, opravljanja in neznosne potrebe, da se obvestijo drugi o neobičajnih novostih, ki se tako ali drugače lahko izvedo. Obrekovanje in opravljanje je oblika komuniciranja v našem okolju, ki ga žal že sprejemamo kot običajni del vsakodnevnega življenja.
Danes družbena omrežja in mediji govoricam, pa tudi obrekovanju, dajo poseben zagon, sklicujoč se na napačno razumevanje ustavnega načela svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja (39. člen Ustave RS). Pri tem pa se pozablja, da je tudi ustavno pravna svoboda govora omejena s civilizacijsko kulturo in moralo ter zlasti z nujnim spoštovanjem ugleda in časti ter dobrega imena.
Manj pa je znano, da je tudi obrekovanje kaznivo dejanje po 159. členu KZ: »Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev oziroma če je to storjeno. Če je obrekovanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« Če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let.
Pri obrekovanju je bistveno, da človek namenoma želi drugemu povzročiti škodo. S tem ko se obrekuje, se lahko sproži cela veriga škodljivih posledic, pri katerih je težko zaznati, da je zanje odgovoren prav obrekovalec. Obstaja celo posebna znanost na temo obrekovanja, ki ga (jo) obvladajo vohuni in velikokrat tudi mediji. Če želi medij uničiti podjetje, potem bo objavil zgodbo, kjer bo napaden z neresnicami lastnik, sočasno pa bo mimogrede omenjeno njegovo bogastvo.
Obrekovanje ima običajno jasno določeno usmeritev, to je škodovati drugemu, istočasno pa tisti, ki obrekuje, gradi svojo pomembnost s tem, ko dokazuje svojo povezavo z virom, itd. Za vplivne osebe v družbi je zelo pomembno, ali sodelujejo v obrekovanju s svojimi izjavami. Tega se moramo zavedati in sprejeti odgovornost za svoje izjave, ne glede na to ali so podane preko medijev ali družbenih omrežij. Nekateri trdijo in znanstveno dokazujejo, da se je človeški jezik razvil prav na opravljanju drugih. Pri obrekovanju ni pomembno, ali je resnica ali neresnica temveč zavedanje, da bo to imelo škodljive posledice.
Opravljanje ali ogovarjanje je manj škodljivo od obrekovanja, vendar ni nedolžno, zlasti v ožjih družbenih sredinah. To je vsakdanje opravilo manipulativnih ljudi, ki so nezadovoljni s seboj in niso avtentični oziroma se ne želijo izpostaviti. To jim je neke vrste obramba. Praviloma opravljanje drugih povzroča oblikovanje ožjih skupin, uničuje medsebojno zaupanje, ovira komunikacijo in škodi ugledu tistega, ki ogovarja in tistega, ki je ogovarjan. Opravljanje je oblika zabave, kajti ljudje se pri tem sprostijo in je bolj pogosta v komunikaciji pri ženskah. Ko opravljanje postaja nevarno in se poglablja ter ima lahko škodljive posledice, se je potrebno umakniti ali pa spremeniti pogovor, v skladu s staro dunajsko šolo.
Od obrekovanja in ogovarjanja pa je treba ločiti informiranje drugih o početju ali pojavu, ki smo ga zaznali tako ali drugače o drugem. Takšno informiranje je lahko tudi dobronamerno ali pa se »dobri« informatorji sploh ne zavedajo, kako je to nepotrebno in povzroča zaskrbljenost in strah pri prizadetih. Informator praviloma želi povzročiti zaskrbljenost, ki vzpodbuja, da človek začne delovati v smislu preprečevanja škodljivih posledic ali pa poskuša odpraviti škodljive posledice.
Obrekovanje je primarna metoda vohunjenja in vohuni, to vemo iz prakse, so, v povezavi z mediji, specialisti izvajanja obrekovanja.
Ob vsem tem razmišljanju se vedno s prizadetostjo spomnim, kako so mi prijatelji, znanci in neznanci pred leti zaskrbljeno in s strahom (pogosto tudi s prikritim veseljem) sporočali o razpravi na zaprti seji Državnega zbora Republike Slovenije o tajnem elaboratu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), v katerem sem bil opredeljen kot nevaren tuj vohun, ki naj bi deloval na uničenju slovenskega gospodarstva v interesu drugih držav.
Kdaj pa kdaj se mi vsiljuje misel, da je smisel življenja (mnogih ljudi) greniti življenje sebi in drugim.