“Opustite vsako upanje, vi, ki vstopate« na pravno pot iskanja pravice

Splošno je znano, da je bil Prešeren bistveno boljši pesnik kot pravnik. Pravniki menimo, da je prvo kitico Zdravljice, ki ni našla mesta v naši himni, Prešeren napisal ob razočaranju pri poklicnem pravniškem delu. Tolažbo je našel v vinu, »ki nam oživlja žile, srce razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!”, kar se pogosto dogaja pri pravnikih tudi danes. V literaturi najdemo povezovanje stavka «v potrtih prsih up budi« s stavkom »opustite vsako upanje, vi, ki vstopate« (Dante Alighieri).Na to povezanost upanja in opustitve upanja sem se spomnil ob prebiranju dokumentacije, ki mi jo je poslal na IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru družbenik izbrisane družbe na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999. Eden od deset tisočih podobnih primerov družbenikov, ki so žrtve neznosno nerazumnega zakona, ki ga ne pozna nobena država v svetu.Del pravne stroke na področju gospodarskega prava je 22 let »v potrtih prsih« prizadetih podjetnikov »up budil«, da bo zakonodajalec le spoznal grobo napako s sprejetjem omenjena zakona, ki je pognal v eksistencialno siromaštvo več deset tisoč članov pretežno družinskih podjetij. To upanje se je delno udejanjilo v novembru 2021 s sprejetjem Zakona o odpravi krivic družbenikom izbrisanih družb (ZOKIPOSR), ki pa se je zaradi številnih amandmajev političnih strank v postopku sprejemanja v Državnem zboru izkazal, kot to uradno sporoča Državno odvetništvo z besedami Dante-ja »opustite vsako upanje, vi, ki vstopate« na pot uveljavljanja pravic po ZOKIPOSR.V konkretnem primeru je družba družbeniku, ki je imel v družbi 50% poslovni delež in je bil njen poslovodja, bila izbrisana leta 2004 in družbenik še vedno plačuje obveznosti izbrisane družbe na podlagi ZFPPod. Po uveljavitvi ZOKIPOSR je vložil pri Državnem odvetništvu vlogo s predlogom sklenitve sporazuma, na podlagi katerega bi država prevzela obveznost plačila preostanka dolga na podlagi določb 3. odst. 17. člena, ki določa: »Z uveljavitvijo tega zakona se šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov …«Državno odvetništvo (DO) je zavrnilo njegov zahtevek. V obrazložitvi se zavrnitev utemeljuje s citiranjem 5. člena ZOKIPOSR, ki ni nikomur razumljiv, ker določa, da mora družbenik izkazati, «da je v predpisanem roku izvedla v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti ali da na poslovanje družbe ni mogla vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljala v predhodnih postopkih ali je bilo njeno uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika«.DO ugotavlja, da ta pogoj iz 5. člena ZOKIPOSR ni izpolnjen. Družbeniku posebej očita, da ni vložil ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa in prav tako ni vložil pritožbe zoper sklep o izbrisu. (Pri tem se ne omenja, da družbenik ni bil osebno obveščen o omenjenih sklepih, ker sta oba sklepa bila poslana le družbi in objavljena v oglasnem delu Uradnega lista RS.)Sočasno pa DO dodaja, da bi moral družbenik s tako pomembnim poslovnim deležem v izbrisani družbi in kot zastopnik vlagati ugovor oziroma pritožbo. (št. dopisa DO P-E003-151/20022-2-S)Na podlagi tega dopisa o odklonitvi zahtevka je mogoče domnevati, da bodo zavrnjeni vsi zahtevki družbenikov, če ni bil vložen ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa oziroma ni bilo pritožbe zoper sklep o izbrisu družbe. To je verjetno v večini primerov.Ostaja odprto vprašanje, kako bo DO odločalo v primerih, ko sta ugovor oziroma pritožba bila vložena, vendar brez uspeha. Ob tem pa bo verjetno pomembno, ali je družbenika zastopal odvetnik. Če je družbenik imel odvetnika, pa je možno domnevati, da je izbris bil opravičen (saj ga niti odvetnik ni mogel preprečiti) in s tem je tudi izgubljena možnost uveljavljati odškodnino po ZOKIPOSR.Res se zastavlja vprašanje, ali ni sprejetje ZOKIPOSR s takšnimi amandmajskimi spremembami posmeh političnih strank in zakonodajalca žrtvam ZFPPod in tistim, ki so si prizadevali za odpravo krivic, glede na to, da takšnega zakona ne pozna nobena država, ki podpira podjetništvo.Dejstvo je, da so predstavniki ljudstva v državnem zboru štirikrat ugotavljali škodljivost in nesprejemljivost ZFPPod za podjetništvo, pri sanaciji škode pa kljub temu sprejeli zakon s figo v žepu.(O razlogih in postopkih ter posledicah sprejetja ZFPPod preberite v dokumentarni knjigi: Š. Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center Maribor, 2021).