Dostojanstvo starejših je pogoj za pravično in solidarno družbo …

V naši družbi človeka primarno presojamo po starosti, pri čemer imamo različne parametre, kadar gre za nas ali pa za druge. Za druge približno vemo, kdaj so stari, ne pa tudi za sebe. Dokler sami ne doživimo starosti, je ne moremo razumeti, čeprav se naš mladi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v katerega resor spada problematika starejših, trudi, ne preveč prepričljivo, pred TV kamerami dokazati nasprotno.
Predsodke in napačna pojmovanja o starosti je pri nas srečati povsod, kar ogroža predvsem dostojanstvo starejših.
Dostojanstvo se nanaša na nedotakljivost, vrednost in spoštovanje, ki pripadajo vsakemu posamezniku zgolj zaradi njegove človeške narave. Gre za osnovno moralno in etično načelo, ki priznava enakost vseh ljudi, ne glede na njihove družbene, kulturne, rasne ali druge razlike. Bistvo dostojanstva je nedotakljivost, enakost in spoštovanje vsakega posameznika.
Pri nedotakljivosti gre za neprenosljivo vrednost človeka, ki ne sme biti podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
V zadnjem času nam mediji poročajo o ravnanju do starih in nemočnih s strani tistih, ki bi jih morali varovati.
Enakost je ogrožena, saj naša družba v vsakodnevni praksi ne obravnava enako starih in mladih, saj se starejši srečujejo s številnimi omejitvami na področju dela, pred oblastjo, v bankah in drugih javnih ustanovah, med verniki in neverniki idr. O pomanjkanju spoštovanja do starejših pa verjetno ni treba posebej govoriti.
Dostojanstvo starejših posameznikov je lahko ogroženo zaradi njihove socialne izolacije in osamljenosti, kar negativno vpliva na njihovo duševno in fizično zdravje. Najbolj vidna ogroženost pri starejših je njihova ekonomska negotovost zaradi nizkih pokojnin, finančne odvisnosti od drugih ali težav pri dostopu do socialne podpore. Ni nam neznana fizična, čustvena ali finančna zloraba starejših posameznikov in splošna malomarnost oblastnih organov, ki potrebujejo desetletja za pravno ureditev pomoči starejšim in neskončno odlagajo realizacijo pomoči v bodočnost. Diskriminacija in starizem vplivata na dostojanstvo starejših in omejujeta njihove pravice do enakega obravnavanja. Omejitve pri dostopu do zdravstvenih storitev in dolge čakalne dobe so ena od najtežjih dejstev, ki vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe starejših. Neprilagojeno stanovanjsko okolje lahko povzroči padce in druge nevarnosti, ki ogrožajo dobro fizično stanje starejših. Na pohodu digitalizacije je starejšim omejen dostop do sodobne tehnologije, kar povečuje njihovo socialno izolacijo in omejuje možnosti za učenje ter sodelovanje v sodobni družbi. Ne moremo se otresti negativnih stereotipov o starosti, ki slabo vplivajo na samopodobo in samospoštovanje starejših.
Bojim se, da naša starejša generacija ne bo doživela celostnega pristopa spoštovanja dostojanstva starejših z ustvarjanjem vključujočega okolja, v katerem bo sprejemajoča različnost vseh ljudi, ne glede na starost.
Starejši potrebujemo občutek vrednosti in pripadnosti, odpravo stigmatizacije, povezane s starostjo, varstvo proti vsem oblikam zlorab, vključno s čustveno in finančno zlorabo. Spoštovanje dostojanstvenega staranja vključuje spoštovanje avtonomije, izbire in osebnih želja starejšega posameznika. Pričakujemo razumevanje in medsebojno spoštovanje med različnimi starostnimi skupinami in kakovostno oskrbo starejših.
Spoštovanje dostojanstva starejših je nesporno ključno etično načelo, ki ga je treba uveljavljati na vseh ravneh družbe, od posameznikov do institucij in državnih organov, če želimo oblikovati bolj sočutno, pravično in solidarno družbo.