V svojih predavanjih študentom (v času socialistične pravne ureditve) o temeljnih civilizacijskih vprašanjih, sem jim omenjal tudi povezanost in podobnost med razumevanjem pravnih predpisov in Biblije, kot najbolj znane in največkrat prevedene knjige v zgodovini človeštva. Biblija se praviloma šteje kot verska knjiga, vendar zanjo velja mnenje, da je to knjiga ustvarjalnega genija človeštva in kot taka pripada kulturi celotne človeške civilizacije. Biblija je skupek knjig, ki so nastajale v času od 13. stoletja pred našim štetjem – Stara zaveza – in Nova zaveza – dvesto let po našem štetju.
V socializmu se Biblija v izobraževalnem sistemu ni smela omenjati. (Spomnim se, da sem 1989. leta v Skopju imel javno predavanje o novem sistemu podjetništva na podlagi sprejetega takrat »revolucionarnega« Zakona o podjetjih iz1988. leta, in sem omenjal tudi Biblijo, kar so makedonski mediji objavili kot prvi primer, da se je v prostorih Pravne fakultete slišala beseda Biblija.)
Glede povezanosti Biblije in prava oziroma pravnih predpisov sem praviloma govoril o stališčih in mnenjih ljudi o tem, kaj je Biblija in kakšna je njena vsebina oziroma kako je mogoče razumeti branje biblijskih tekstov. Pri tem sem omenjal splošno znana mnenja ljudi, ki so brali Biblijo, neodvisno od tega, ali so ali niso pripadniki katoliške, pravoslavne in protestantske vere.
To so na primer naslednja stališča:
1. Biblijo je pisalo več sto avtorjev in med njimi ni bilo koordinacije, zaradi tega njena vsebina ni konsistentna in usklajena med seboj;
2. V Bibliji je mogoče najti presenetljiva nasprotja, nedoslednosti in razdeljenost med opisi dogodkov ter stališč do določenih naukov;
3. Ni jasno, kaj je v njej božjega in kaj človeškega;
4. Biblija se danes ne obravnava kot božje delo, ki je čista resnica, in je znano, da so jo napisali ljudje, ki so imeli v ospredju določene posebne interese, takratno zaznavanje sveta, ki so zastopali posebne vrednote, veljavne za izbrane posameznike in izbrano ljudstvo;
5. Biblija želi biti prisotna v vsaki pori človeške družbe in življenja in sporoča ljudem, kaj bi Bog želel od ljudi;
6. Biblijski Bog je pristranski in nadvse kaznuje vsako neposlušnost in zahteva žrtve v njegovo poveličevanje;
7. Biblija obsoja homoseksualnost, vendar jo hvali pri kralju Davidu do njegovega ljubimca Jonatana;
8. Biblija ima veliko število zapovedi in prepodi, vendar je pri njih veliko izjem;
9. Bog je razočaran nad neposlušnostjo in indiferentnostjo njegovih zapovedi in nasvetov, kar kaznuje, vendar pri tem varuje svojega določenega izbranca kot izjemo;
10. Vsebina Biblije je zastarela in ne velja za sodobno realno življenje, ki gre svojo pot mimo zahtev ali pojasnil Biblije;
11. Biblijo danes različno razlagajo, pri čemer so velike razlike med razlagami biblijskih strokovnjakov in laikov, da ne govorimo posebej o različnih pristopih vernikov različnih ver in ateistov;
12. Biblijski citati se uporabljajo v različne namene kot vsebinsko dobre misli ali pa kot kritika nonsensa;
13. Biblija obravnava ženo kot čudovito vzvišeno bitje, vendar pa sta oblast in pomembnost moškega nedotakljivi v patriarhalnem sistemu;
14. Razumevanje svetopisemskega nauka o spolnosti očitno zahteva spretno izurjeno pozornost pomembnosti za ohranitev življenja, vendar zastrto s posebno zaveso in je pod strogim nadzorom ne samo vsebine temveč tudi izražanja (spolni odnos opisuje kot dogodek, ko se žena prileže moškemu);
15. Ljubitelji biblijskih zapisov najdejo v njeni vsebini ljubezen, zvestobo in odpuščanje, skratka idealno razmišljanje o življenju ljudi v družbi;
16. Za določene strukture v družbi je Biblijo mogoče razumeti kot zagovornika polne svobode in enakosti za vsakega posameznika;
17. Za razlago biblijske vsebine se vsak čuti poklican in sposoben kritizirati druge, ki se z njim ne strinjajo, zlasti pa so v ospredju nasprotovanja uradnim razlagam institucij, ki naj bi skrbele za spoštovanje biblijskih sporočil;
18. V preteklosti se je z biblijskimi zgodbami o kaznovanju ustrahovalo posameznike in ljudstvo;
19. Branje Biblije in sklicevanje nanjo predpostavlja ne le odgovore, ampak tudi številna nova vprašanja.
20. Pravijo, naj bi vsak bral Biblijo, vendar večina ne kaže veselja do njenega branja, če pa jo že bere, pa oblikuje do nje poseben pretežno kritičen odnos do njene vsebine.
Študentom nisem podrobneje razlagal, kaj od tega je enako ali zelo podobno z današnjim odnosom ljudi do prava, pravnih predpisov, pravnikov, pravosodja in življena v sodobni družbi. Povedal sem jim le, da je 20 zgoraj zapisanih idej treba brati z uporabo zamenjave pojmov: Biblija je pravo oziroma pravni predpis; biblijski bog je zakonodajalec (politična oblast); biblijski poznavalci so pravniki; … drugo pa je samo po sebi jasno, da je med odnosom ljudi do Biblije in do prava veliko podobnosti, če to priznamo ali ne.
Nekoč mi je eden od študentov priznal, da mu je ta neobičajna primerjava omogočila spoznanja o pravu, kot da je obrisal svoja rosna očala, s katerimi je do tedaj gledal na pravo in pravnike.
